<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171111"><dc:title>Umetnost kot blažilec učinka anksioznosti glede smrti na sovraštvo do političnih migrantov</dc:title><dc:creator>Koc Perbil,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lep,	Žan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija upravljanja z grozo</dc:subject><dc:subject>anksioznost glede smrti</dc:subject><dc:subject>politični migranti</dc:subject><dc:subject>umetnost</dc:subject><dc:subject>sovraštvo do drugih skupin</dc:subject><dc:description>V magistrski raziskavi sem izhajala iz teorije upravljanja z grozo, ki sovraštvo do drugih skupin pojasnjuje preko delovanja obrambnih mehanizmov, vključujoč pristranost do lastne skupine in diskriminacijo drugih skupin, ki posameznika ščitijo pred anksioznostjo glede smrti, z utrjevanjem njegovih kulturnih pogledov na svet. Anksioznost glede smrti lahko v skladu z omenjeno teorijo nižajo tudi drugi blažilci anksioznosti. Preučevala sem, ali lahko to funkcijo opravlja ustvarjanje umetnosti in tako prepreči potrebo posameznikov, da bi anksioznost glede smrti blažili preko sovražnosti do drugih skupin. To vprašanje sem proučevala z eksperimentalno preizkušnjo, v kateri so bili udeleženci izpostavljeni opomniku na smrtnost ali zobobol, nato pa so reševali umetnostno nalogo (pisanje pesmi), matematično nalogo (reševanje računov) ali nalogo čakanja (pred nadaljevanjem so čakali). Vseh šest eksperimentalnih skupin je nato izpolnilo lestvico socialne distance kot mero sovraštva do političnih migrantov. V raziskavi, izvedeni z vzorcem 134 študentov, sem ugotovila, da so udeleženci, ki so bili izpostavljeni opomniku na smrtnost, v primerjavi s tistimi, ki so bili izpostavljeni opomniku na zobobol, skladno s teorijo upravljanja z grozo, izražali večjo socialno distanco do političnih migrantov. V obeh pogojih so na socialno distanco vplivale tudi eksperimentalne naloge. Med udeleženci, ki so bili izpostavljeni opomniku na smrtnost, so tisti, ki so prejeli umetnostno nalogo, v primerjavi s tistimi, ki so prejeli matematično nalogo ali nalogo čakanja, izražali nižjo socialno distanco, kar nakazuje, da umetnost lahko pomaga pri blaženju anksioznosti glede smrti ter tako posredno znižuje sovražnost do drugih skupin. Glede na rezultate razlagam potencialne koristi umetnosti za reševanje družbene problematike sovraštva do drugih skupin ter opozarjam na diskriminacijo političnih migrantov v slovenskem prostoru. V zaključku opisujem še nerazrešena vprašanja, povezana z mojo raziskavo, in izhodišča za nadaljnje raziskave.</dc:description><dc:publisher>[M. Koc Perbil]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-06 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171111</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
