<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171103"><dc:title>Sinteza in mehanska karakterizacija zlitin iz sistema Al-Mn utrjenih s kvazikristali</dc:title><dc:creator>Zaky,	Adam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeva kvazikristalna zlitina</dc:subject><dc:subject>mikrostrukturna segmentacija</dc:subject><dc:subject>odprtokodni program za strojno učenje</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>toplotne obdelave</dc:subject><dc:description>Disertacija je obsegala sintezo, karakterizacijo, toplotno obdelavo in opredelitev mehanskih lastnosti aluminijeve kvazikristalne zlitine iz sistema Al-Mn-Si-Cu-Mg. Izdelali smo zlitino z velikim deležem primarne ikozaedrične kvazikristalne faze IQC in majhnim deležem njej konkurenčne faze ß-AlMnSi. Postopek izdelave je temeljil na gravitacijskem litju v bakreno kokilo. Raziskanih je bilo večje število zlitin različnih sestav. Največji potencial za nadaljnje preiskave je izkazala zlitina, ki je vsebovala poleg aluminija še 4,00 at. % Mn, 1,50 at. % Si in Cu ter 3,75 at. % Mg. Z namenom dodatnega povečanja deleža primarne faze IQC smo zlitinam dodali komercialna inokulanta TiC in TiB2. Največje deleže primarne faze IQC smo dosegli z uporabo 0,0150 mas. % TiC. Pri dodatku 0,0224 mas. % TiC je povečanje njenega deleža spremljalo tudi povečanje deleža faze ß-AlMnSi. Vpliv različnih sestav in deležev inokulanta na mikrostrukturo smo zasledovali s pomočjo svetlobne in elektronske mikroskopije. Deleže primarne faze IQC in faze ß-AlMnSi smo ugotavljali s pomočjo mikrostrukturne segmentacije, ki je temeljila na tehniki strojnega učenja s prepoznavanjem karakteristične morfologije faz. Za ta namen sta bila uporabljena odprtokodna programa ilastik in FIJI. V doktorskem delu smo raziskovali tudi vpliv toplotnih obdelav po postopkih T5 in T6 na procese razmešanja v trdnem in posledično na trdoto. Izvedli smo enourna in štiriindvajseturna žarjenja pri povišanih temperaturah z namenom ugotavljanja temperaturne stabilnosti faze IQC. Spremembe med žarjenjem smo zasledovali s pomočjo tehnik rentgenske fazne analize in uklona povratno sipanih elektronov ter vrstične elektronske mikroskopije. Trdote faze ?Al po T5 in T6 obdelavi smo izmerili z Vickersovo metodo. S pomočjo presevne elektronske mikroskopije smo na nano-nivoju zasledovali procese razmešanja v trdnem. V vzorcu T5 smo odkrili prisotnost izločkov Al2CuMg. V vzorcu T6 pa, poleg prej omenjenih, še disperzoide faze T. Natezni preizkusi so bili opravljeni na zlitini AlMn4Si1,5Cu1,5Mg3,75 z različnimi deleži TiC. Najboljšo kombinacijo natezne trdnosti in celotnega raztezka smo dosegli z dodatkom 0,0150 mas. % TiC, najslabšo pa z dodatkom 0,0224 mas. % TiC.</dc:description><dc:publisher>A. Zaky</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-05 09:00:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171103</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
