Duša in sreča pri Aristotelu: Pot k evdajmoniji skozi psihično popolnostAbdijanović, Melisa (Avtor) Zore, Franci (Mentor) Aristoteldušasrečaevdajmonijakrepostrazumpsihološka popolnost.Diplomsko delo z naslovom »Duša in sreča pri Aristotelu: Pot k evdajmoniji skozi psihično popolnost« raziskuje Aristotelove koncepte duše in sreče, s poudarkom na poti k evdajmoniji skozi razvoj psihološke popolnosti. Na podlagi Nikomahove etike in De Anima (O duši) so analizirane temeljne sestavine duše, razmerje med razumom in strastmi ter način, kako krepostno delovanje vodi k doseganju najvišjega dobrega. Duša ni razumljena kot nekaj ločenega od telesa, temveč kot njegovo funkcionalno načelo, sreča pa kot uresničitev razumske dejavnosti v skladu s krepostjo. V sodobnem kontekstu Aristotelov etični projekt ostaja relevanten kot odgovor na površna pojmovanja sreče in kot poziv k globljemu notranjemu razvoju. Namen dela je pokazati, kako psihološka struktura človeka, vodena z razumom in krepostjo, tvori temelj resničnega in izpolnjenega življenja.M. Abdijanović20252025-08-05 07:45:56Diplomsko delo/naloga171100sl