<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171099"><dc:title>Hermenevtika Nietzschejeve destrukcije zahodne metafizike v odseku dela »Somrak malikov« - Kako je »resnični svet« nazadnje postal bajka (Zgodovina neke zmote)</dc:title><dc:creator>Podbersič,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Komel,	Dean	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nietzsche</dc:subject><dc:subject>Ideja</dc:subject><dc:subject>metafizika</dc:subject><dc:subject>teleologija</dc:subject><dc:subject>kriza</dc:subject><dc:description>V okviru pričujoče diplomske naloge sem se namenil dosledno interpretirati del knjige Somrak malikov ali kako filozofiramo s kladivom Friedricha Nietzscheja, ki nosi podnaslov Kako je »resnični svet« nazadnje postal bajka – Zgodovina neke zmote. V tem delu knjige je Nietzsche opravil celostno destrukcijo zgodovine zahodne metafizike, ki jo je sam pojmoval kot zgodovino Ideje, tj. ideje Dobrega. V zgolj šestih odstavkih je uspel opredeliti, identificirati in kritično zmleti vsako izmed ključih etap zgodovine metafizike, začenši s Platonovim idealizmom, ki se je po njegovi analizi sodeč prek vzpona krščanske vere prelevil v t. i. suženjsko moralo (nem. Sklavenmoral), katere vzpon je bil zvezan s procesom naglega propada vladajočih slojev zahodnega rimskega cesarstva. Naslednja koncepta, ki sta tu končala na tnalu Nietzschejeve kritične moči, sta plod filozofije Immanuela Kanta, torej Kantov univerzalni moralni imperativ in njegova metafizika, ki bazira na eksplikaciji izvorne sintetične enotnosti apercepcije. V nadaljevanju je obravnaval vznik pozitivistične znanosti, ki ji je v enaki meri očital prvič raztezanje in nadaljevanje senzualističnih tendenc 18. stoletja v 19. stoletju in drugič celostno pozabo bolezenske potrebe človeka po celoviti pojasnitvi svetovnosti. Za konec se je posvetil razlagi pomena, ki sta ga v zgodovino evropskega človeka vnesla vzpon dekadence in propad ustaljenih vrednot oz. svetinj omikane družbe ob koncu 19. stoletja. V zadnjem koraku je vzpon lastne filozofske kritike zgodovine metafizike označil za »višek človeštva«  in nasledki te miselnosti so bili nato predočeni v drugih Nietzschejevih delih, npr. v opusu Tako je govoril Zaratustra.</dc:description><dc:publisher>K. Podberšič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-05 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
