Osamitev in morfološka karakterizacija mikroorganizmov iz tal Ljubljanskega barjaZaložnik, Mojca (Avtor) Mandić-Mulec, Ines (Mentor) Ljubljansko barjemikroorganizmitlamikrobna raznolikosttalni ekosistemibakterijske združbenizko barjekolonijeretaradacijski časmorfotipifiziološki potencialmultivariatna analizaekologijaEkološka raznolikost in pogostost vrst v različnih habitatih in združbah je ena osrednjih tem ekologije. Študije, ki se osredotočajo na mikrobno raznolikost v odvisnosti od časa izrasti kolonij na ploščah so redke, in bakterijska združba, ki je izrasla iz tal Ljubljanskega barja, še ni bila preučevana. V okviru te naloge smo spremljali izrast bakterijske združbe tal nizkega barja na polimernem gojišču z gelanom v obdobju 12 tednov. Spremljali smo čas izrasti kolonije (čas retardacije), redčitev izhodiščnega vzorca tal iz katerega izvira in vsak izolat morfološko opisali. Med 323 morfotipi je 37 morfotipov zraslo v drugem mesecu, 18 morfotipov v tretjem mesecu, preostali morfotipi so izrasli v prvem mesecu inkubacije. S pomočjo metode UPGMA in Jaccardovega koeficienta smo skonstruirali drevo v 48 korakih, s pomočjo katerega smo razložili povezavo časovno ločenih treh morfoloških skupin in časa retardacije. Verjetnost, da bi naključno drevo razložilo njihovo povezavo z 48 koraki ali manj, je bila manjša ali enaka 0,003 (P  0,005). Korelacija med izrisanim drevesom povezave morfotipov in časom retardacije je bila zato signifikantna, čeprav ne zelo velika. Bogatost morfotipov in raznolikost, določeni na podlagi Shannonovega indeksa, sta padali s časom izrasti kolonije. Sevi prvega meseca so bili bolj raznoliki tudi po barvi kolonij, medtem ko so bili počasi rastoči sevi na splošno brez pigmenta oziroma prozorni do rumenkasti. Izolate smo ponovno združili v združbe na podlagi retardacijskega časa in izhodne redčitve ter ovrednotili njihov metabolni potencial na Biolog ECOploščah. Iz študije lahko zaključimo, da je združba hitro rastočih sevov (prvi mesec) metabolno bolj raznolika kot počasneje rastoči združbi drugega in tretjega meseca. Na število in tip razgrajenih substratov najbolj vpliva čas retardacije (pojasni 59 % variance podatkov), kar smo potrdili tudi z analizo glavnih komponent (angl. PCA-analysis), na referenčno združbo iz HC-tal pa redčitev, saj število razgrajenih substratov referenčne združbe pada z višanjem redčitve. Najpomembnejši dejavnik ločevanja znotraj posameznih časovnih združb 1. in 2. meseca je čas inkubacije, znotraj 3. meseca pa redčitev.M. Lešnjak20122025-07-30 10:40:20Magistrsko delo171055sl