<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171042"><dc:title>Izzivi vpeljave mehanizmov avtomatiziranega odločanja v upravnih postopkih – študija primerov Slovenije in Finske</dc:title><dc:creator>RIHTARŠIČ,	KATARINA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomatizirano odločanje</dc:subject><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>rekodifikacija</dc:subject><dc:subject>načela dobre uprave</dc:subject><dc:subject>primerjava Slovenije in Finske</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na možnosti uvedbe avtomatiziranega odločanja v upravnih postopkih v Sloveniji. V času vse večje digitalizacije se pojavljajo vprašanja, kako ob vključevanju novih tehnologij ohraniti temeljna načela pravne države, varstvo strank in transparentnost odločitev. Namen dela je oceniti pripravljeno podlago v slovenskem Zakonu v splošnem upravnem postopku ter primerjalno analizirati dobre prakse na Finskem. Pri raziskovanju so uporabljene normativna, komparativna in empirična metoda. Analizirani so zakoni, strokovna literatura in praksa, dopolnjeni z intervjuji z zaposlenimi na Centru za socialno delo in Finančni upravi Republike Slovenije. Poudarek je na sistemski presoji zakonskih rešitev ter oblikovanju dopolnilnih zakonskih predlogov. Upoštevane so tudi sodobne evropske smernice in etični vidiki tehnologij odločanja brez človeškega posredovanja. Rezultati kažejo, da bi bilo možno avtomatizirano odločanje uvesti na nekaterih področjih z veliko ponovljivimi zadevami, a je za to potrebna skrbna pravna ureditev. Finski pravni okvir, ki je že implementiral tovrstne rešitve, nudi uporabne usmeritve in opozarja na pasti prehitrega uvajanja brez ustreznih varovalk. Prispevek naloge je v oblikovanju zakonodajnih priporočil in osvetlitvi pomena digitalne pravičnosti v upravnih postopkih. Rezultati so pomembni tako za odločevalce kot za širšo družbo, saj obravnavajo vprašanje dostopnosti in zanesljivosti sodobne javne uprave ter pomen človeškega nadzora v avtomatiziranih sistemih odločanja.</dc:description><dc:publisher>[K. Rihtaršič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-29 11:18:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>171042</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
