Aktivni odmor – preprečevanje negativnih učinkov dolgotrajnega sedenjaKračun, Urška (Avtor) Strojnik, Vojko (Mentor) dolgotrajno sedenjeaktivni odmoritelesna dejavnostergonomijaMagistrska naloga obravnava vpliv aktivnih odmorov na zmanjšanje negativnih posledic dolgotrajnega sedenja, ki je vse bolj prisotno v sodobnem delovnem okolju. Raziskava izpostavlja tveganja, ki jih prinaša sedeči življenjski slog, vključno z mišično-skeletnimi težavami, srčnožilnimi boleznimi, presnovnimi motnjami in negativnimi psihološkimi učinki. Cilj naloge je bil oceniti učinke aktivnih odmorov na zaposlene, ki opravljajo pretežno sedeče delo. V raziskavi je sodelovalo 34 zaposlenih, ki so mesec dni izvajali aktivne odmore vsakih 60 minut med delovnim časom. Raziskava je temeljila na vprašalnikih, ki so ocenjevali stopnjo nelagodja in bolečin v različnih delih telesa, spremembe v telesni dejavnosti in razpoloženju pred in po intervenciji. Rezultati so pokazali statistično značilno zmanjšanje bolečin v ledvenem delu hrbta (p = 0,02) in povečanje visoko intenzivne telesne dejavnosti (p = 0,036). Čeprav pri drugih kazalnikih, kot so splošno razpoloženje, zmerna telesna dejavnost in čas sedenja, ni bilo statistično značilnih razlik, so trendi kazali na pozitivne učinke. Posebej pomembna ugotovitev je bila negativna korelacija med hojo in bolečinami v ledvenem delu, kar pomeni, da več hoje vodi v manj nelagodja v ledvenem delu. Namen raziskave je bil preveriti, ali aktivni odmori vplivajo na splošno počutje zaposlenih. Kljub temu da izboljšave v razpoloženju niso bile statistično značilne, so udeleženci poročali o zmanjšani utrujenosti in večji delovni učinkovitosti. Poleg tega so podali predloge za izboljšanje programa aktivnih odmorov, kot je razširitev vaj za zgornji del telesa. Zaključek raziskave potrjuje, da so aktivni odmori preprosta in učinkovita strategija za zmanjšanje negativnih učinkov dolgotrajnega sedenja. Priporočljivo je, da organizacije vpeljejo strukturirane odmore, ki vključujejo raztezne in aktivacijske vaje. Dodatne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomsko oblikovane delovne postaje in spodbujanje hoje, bi lahko še dodatno zmanjšale zdravstvena tveganja, povezana s sedečim načinom dela.20252025-07-27 07:15:06Magistrsko delo/naloga171008sl