Konstrukcija begunske krize v Sloveniji z vidika hibridnega medijskega sistemaSmrdelj, Rok (Avtor) Vogrinc, Jože (Mentor) Kuhar, Roman (Komentor) begunska »kriza«migracijeSlovenijaTwitterhibridni medijski sistemmnožični medijidružbeni medijikritične študije diskurzaanaliza socialnih omrežijZa področje proučevanja migracij v medijih je značilna bogata raziskovalna dinamika, pa vendar primanjkuje raziskav, ki sodobne spletne medije proučujejo v hibridni perspektivi. V doktorski disertaciji obravnavamo konstrukcijo begunske »krize« 2015–2016 v Sloveniji z vidika hibridnega medijskega sistema. Empirično izhodišče je razprava na Twitterju v obdobju med septembrom in decembrom 2015, ko je bil prihod migrantov v Slovenijo največji, posledično pa je bila tema migracij takrat najbolj izpostavljena v množičnih in družbenih medijih. Zanima nas, kakšna je vloga agende množičnih medijev pri konstrukciji agende na Twitterju na temo begunske »krize« 2015– 2016 v Sloveniji. Pri proučevanju tega vprašanja sledimo teoriji hibridnega medijskega sistema, ki jo dopolnimo s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Izhajajoč iz pristopa mešanih metodologij, v katerem združujemo metodo analize socialnih omrežij in kritičnih študijev diskurza, ugotavljamo, da med najvplivnejšimi uporabniki prevladujejo elitni akterji, predvsem predstavniki množičnih medijev in politične elite. Čeprav se vsebine, neposredno povezane z množičnimi mediji, večinsko pojavijo zgolj v primeru dvajsetih najpogosteje posredovanih URL-domen, pa je za diskurze najpogosteje posredovanih objav z URL-domenami in ključniki, povezanimi s posameznimi množičnimi mediji, kot tudi za diskurze dvajsetih najpogosteje posredovanih objav na ravni celotne razprave, značilno, da se v splošnem ne razlikujejo od diskurzov, za katere raziskave na področju proučevanja migracij v medijih ugotavljajo, da prevladujejo tudi v množičnih medijih. V večinskem deležu se pojavljajo posredovane objave, v katerih so prisotne različne diskurzivne diskriminatorne prakse, katerih namen je upravičevanje razlogov za zavračanje migrantov. Nasprotno se posredovane objave, za katere so značilni poskusi preseganja negativnih stereotipov o migrantih, pojavljajo v manjšinskem deležu (izjema so najpogosteje posredovane objave s ključniki, povezanimi z množičnimi mediji, kjer prevladujejo pozitivni diskurzi o migrantih). Naše ugotovitve so za področje proučevanja migracij v medijih pomembne zato, ker pokažemo, da družbeni mediji niso prostor za uveljavitev ne-elitnih družbenih akterjev, ampak večinoma ojačujejo najvplivnejše družbene glasove. Glavni doprinos naše raziskave je v tem, da pokažemo, kako teorija hibridnega medijskega sistema, teorija prednostnega tematiziranja in teorija omrežij tvorijo koherenten pristop za proučevanje sodobnih hibridnih medijev.[R. Smrdelj]20222025-07-25 08:25:08Doktorska disertacija170987sl