<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170979"><dc:title>Konceptualizacija telesa v sociološkem preučevanju karizmatičnega krščanstva</dc:title><dc:creator>Jurekovič,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalta,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>religija</dc:subject><dc:subject>telo</dc:subject><dc:subject>utelešena kognicija</dc:subject><dc:subject>sociologija</dc:subject><dc:subject>religiologija</dc:subject><dc:subject>karizmatično krščanstvo</dc:subject><dc:subject>binkoštniki</dc:subject><dc:subject>uresničevanje</dc:subject><dc:subject>religija srca</dc:subject><dc:description>Cilj doktorske disertacije je dvojen: ponuditi sociološko konceptualizacijo religije, ki bi v
religijskem telesu prepoznala vzročno vlogo oblikovanja religijskih pojavov; preučiti
značilnosti religijskega telesa v slovenskih skupnostih karizmatičnega krščanstva. Disertacija
je sestavljena iz pretežno teoretskega in empiričnega dela. Prvi del je v celoti namenjen
predstavitvi in naslovitvi konceptualnega problema, ki ga opredelim kot substancialni
dualizem, za katerega je značilna redukcija religije na verovanje, pri čemer religijsko telo služi
kot izrazno sredstvo religijskih prepričanj. V iskanju nadgradnje tovrstne konceptualizacije se
nato najprej posvetim sociološkim pristopom k preučevanju telesa, nato pa še
kognitivnoznanstvenim perspektivam. Pri slednjih prepoznam študije utelešenosti religije kot
odločilnega pomena za dopolnitev družbenokonstruktivističnih teženj sociologije. Sintezo
socioloških in kognitivnoznanstvenih perspektiv predstavim skozi materialni obrat v
preučevanju religije, da bi vlogo telesa kot religijske materialnosti povezal s procesom
uresničevanja, ki ga prepoznam kot temeljnega za sleherno religijo. V sintezi teorije predstavim
svojo štiridelno sociološko konceptualizacijo telesa z vidika religijskega obredja: telesne drže,
telesne tehnike, telesni režimi in telesnost.
V empiričnem delu najprej predstavim splošne značilnosti pojava karizmatičnega krščanstva,
ki ga razdelim na klasične binkoštnike, karizmatično prenovo in neokarizmatične skupnosti.
Nato predstavim temeljne teološke značilnosti, pri katerih kot odločilno prepoznam obredno
vstopanje v Božjo prisotnost. Sledi prikaz značilnosti sociološkega preučevanja karizmatičnega
krščanstva, da bi pokazal, da jim povečini umanjka razumevanje telesa v religijskem obredju.
Preden predstavim empirične podatke, ki sem jih zbral z opazovanjem z udeležbo,
polstrukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom, izpostavim še splošne značilnosti
preučevanih skupnosti v Sloveniji: binkoštna cerkev Emanuel, katoliška karizmatična Prenova
v Duhu in Krščanski center. V predstavitvi rezultatov izpostavim tiste, ki so vezani na
demografske značilnosti ter lastnosti pristopanja k skupnosti in religijskega življenja
karizmatikov. Na podlagi raziskave trdim, da lahko skupnosti karizmatičnega krščanstva na
Slovenskem razumemo kot primer korenite preobrazbe religije. V zadnjem koraku predstavim
analizo podatkov o preobrazbi religijskega telesa na podlagi teoretske konceptualizacije. </dc:description><dc:publisher>I. Jurekovič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 13:02:00</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>170979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
