<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170962"><dc:title>Analiza zelene infrastrukture in prostorske možnosti razvoja mestne pridelave hrane občine Šempeter-Vrtojba</dc:title><dc:creator>Kovač,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pintar,	Marina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>urbane zelene površine</dc:subject><dc:subject>mestna pridelava hrane</dc:subject><dc:subject>samooskrba s hrano</dc:subject><dc:subject>potencialni pridelek</dc:subject><dc:description>Urbane zelene površine so del zelene infrastrukture, ki poudarja pomembnost konceptov vključevanja naravnega okolja v urbani prostor. V življenje prebivalcev vnašajo številne koristi, ki jih imenujemo ekosistemske storitve. Iz njih izhaja projekt EdiCitNet, in sicer se ukvarja z idejo o mestni pridelavi hrane za mestno samooskrbo z namenom izboljšanja razmer na področju podnebja in biotske raznovrstnosti, družbene kohezije ter lokalnega zelenega gospodarstva. Namen magistrske naloge je proučiti, ali v občini Šempeter - Vrtojba, ki je sodelovala v projektu EdiCitNet, obstajajo potencialni naravni viri in površine za izvedbo ciljev projekta, ter ali bi s pridelkom s potencialnih urbanih zelenih površin dosegli vsaj petdeset odstotno stopnjo samooskrbe s hrano. Ugotovitve smo primerjali z rezultati izbranega modelnega mesta, italijanskega Milana. Z analizo na novo izrisanega prostorskega sloja urbanih zelenih površin v občini Šempeter - Vrtojba (s pomočjo programa ArcGis) smo potrdili prisotnost več potencialnih površin za mestno pridelavo hrane. Te predstavljajo kar tretjino vseh stavbnih zemljišč. Potencialni pridelek sadja in zelenjave s teh površin bi lahko, upoštevajoč tipično zasaditev na vrtičkih v regiji, zadostil potrebam po hrani celotne občine. Stopnja samooskrbe s sadjem in zelenjavo, ki bi jo lahko dosegli, znaša skoraj 200 % in je 95-krat višja, kot bi jo ob upoštevanju iz literature pridobljenih podatkov dosegli v Milanu. Ob upoštevanju pridelka vseh zelenih površin v občini Šempeter - Vrtojba ocena stopnje samooskrbe znaša 2854 %, kar je 74-krat več kot v Milanu. Rezultati raziskovanja so zelo vzpodbudni, vendar bi več kot 100-odstotna samooskrba bila mogoča le ob implementaciji ukrepov za učinkovitejšo pridelavo.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-24 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170962</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>