Razširjenost jezikovnih virov in tehnologij med aktivnimi uporabniki in uporabnicami slovenskega jezika v Italiji: primer Primorskega dnevnikaZver, Zarja (Avtor) Krašovec, Primož (Mentor) Grgič, Matejka (Mentor) digitalno jezikoslovjemanjšinski jezikislovenščina v ItalijiLorisPrimorski dnevnikNapredne jezikovnotehnološke rešitve odgovarjajo na potrebe različnih družbenih skupin, denimo uporabnikov manjšinskih jezikov. Za preživetje teh jezikov v umetnointeligenčni dobi je ključno, da je skupnost digitalno prisotna in da razpolaga z ustreznimi jezikovnimi orodji, ki ji ponujajo številne možnosti za opolnomočenje. Pregled ključnih dosežkov na tem področju pokaže, da se zavest o pomenu digitalne opremljenosti krepi tudi med slovensko skupnostjo v Italiji. Med trenutno razpoložljivimi orodji izstopa zlasti najnovejša različica spletnega asistenta Lorisa 1.1, ki ga s podporo Centralnega urada za slovenski jezik Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine razvija Slovenski raziskovalni inštitut. Loris je specifično orodje, namenjeno uporabnikom slovenščine na območju slovensko-italijanskega jezikovnega stika, saj jih pri tvorjenju besedil opozarja na odstopanja od osrednjega standarda, s čimer ozavešča o sporazumevalnih praksah v slovenskem jezikovnem kontinuumu in krepi jezikovne kompetence lokalne skupnosti. Na območju avtohtone poselitve slovenske skupnosti v Italiji se namreč na vseh ravneh jezika kažejo odstopanja od standarda, ki so posledica jezikovnega stikanja z italijanščino, a tudi jezikovne marginalizacije v odnosu do osrednjega slovenskega prostora. Načrtovanje jezikovnih virov in tehnologij, prilagojenih tej ciljni skupini, se torej zdi ključnega pomena. Na podlagi intenzivnega strokovnega stika s slovenskimi besedili v Italiji postavljam hipotezo, da je uporaba orodij, namenjenih specifično uporabnikom slovenščine na območju stika z italijanščino, redka. Resničnost hipoteze preverjam s kvalitativno metodo polstrukturiranih intervjujev, s katero preučujem jezikovne potrebe in prakse na področju uporabe jezikovnih virov in tehnologij med novinarji in uredniki Primorskega dnevnika, ki so značilni aktivni uporabniki jezika. Pri tem uporabo jezikovnih orodij za slovenščino v Italiji analiziram v kontekstu drugih prosto dostopnih orodij, ki omogočajo sporazumevanje v slovenskem jeziku. Na podlagi rezultatov ovrednotim vsebinsko in tehnološko ustreznost orodij za slovenščino v manjšinskem položaju ter stopnjo seznanjenosti skupnosti z njimi. Tovrstna preliminarna raziskava bo v pomoč pri snovanju novih in nadgradnji obstoječih orodij ter pri načrtovanju njihove promocije.20252025-07-23 07:45:20Magistrsko delo/naloga170946sl