<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170917"><dc:title>Zgodovina in razvoj orkestrskih tolkal v slovenskem prostoru</dc:title><dc:creator>Jahn,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klavžar,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>orkestrska tolkala</dc:subject><dc:subject>zgodovina tolkal</dc:subject><dc:subject>razvoj orkestrov</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>izvajalska praksa</dc:subject><dc:subject>pavkisti</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga z naslovom »Zgodovina in razvoj orkestrskih tolkal v slovenskem prostoru« obravnava razvoj in umeščanje tolkal ter tolkalcev v orkestre na območju današnje Republike Slovenije. Zaradi dosedanjega pomanjkanja poglobljenih raziskav o tej temi delo zapolnjuje pomembno vrzel v slovenski glasbenozgodovinski literaturi. S pomočjo analize arhivskih virov, strokovnih publikacij, intervjujev z vidnimi slovenskimi tolkalci in študije dokumentacije ob obletnicah glasbenih ustanov naloga sistematično predstavi podatke o zgodovinskem razvoju slovenske orkestrskotolkalne scene. V uvodnem delu so predstavljene prve omembe organiziranih instrumentalnih skupin in pavkistov na Slovenskem, pri čemer je izpostavljena njihova vloga v mestnih in cerkvenih službah. Raziskava nato sledi nastanku in razvoju pomembnejših orkestrov, kot so Academia Philharmonicorum, Filharmonična družba v Ljubljani, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija in orkestrov glasbenih gledališč v Ljubljani ter Mariboru. Posebna pozornost je pri tem namenjena vlogi tolkal v omenjenih sestavih in spremembam v orkestrskih zasedbah skozi čas. Navedena so tudi imena slovenskih tolkalcev in tolkalk, ki so v omenjenih orkestrih igrali. V zadnjem delu naloga obravnava začetke sistematičnega poučevanja tolkal na Državnem konservatoriju, razvoj študija na Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo v Ljubljani ter vzpostavitev samostojnega višješolskega in visokošolskega študija tolkal v devetdesetih letih 20. stoletja. Omenjeni so tudi profesorji in vpliv glasbenih tradicij, pri čemer ugotavljamo, da se je na Slovenskem kljub močnemu nemškemu vplivu uveljavila tudi angleškofrancoska tolkalska izvajalska praksa.</dc:description><dc:publisher>L. Jahn</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-21 13:36:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170917</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
