<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170908"><dc:title>Humanitarni vizum in dostop do mednarodne zaščite</dc:title><dc:creator>Bojović,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bardutzky,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>humanitarni vizum</dc:subject><dc:subject>dostop do mednarodne zaščite</dc:subject><dc:subject>azilno pravo</dc:subject><dc:subject>varne in zakonite poti</dc:subject><dc:subject>nevarnosti nezakonitih migracij</dc:subject><dc:subject>Vizumski zakonik</dc:subject><dc:description>Dostop do mednarodne zaščite ostaja eden največjih izzivov v Evropski Uniji. Nezakonite poti, predvsem prek Sredozemlja, kljub visoki smrtnosti in nevarnosti še vedno predstavljajo najpogostejši način vstopa na njeno ozemlje, zato se vse bolj poudarja potreba po varnih in zakonitih poteh. Magistrska naloga proučuje humanitarni vizum kot eno izmed takšnih poti in analizira, ali ta mehanizem predstavlja najboljšo rešitev za varen vstop na ozemlje Unije v primerjavi z drugimi alternativnimi možnostmi.
 
Ugotavlja, da obstoječ pravni okvir v Evropski Uniji sicer omogoča izdajo humanitarnega vizuma, vendar je ta v celoti prepuščena diskreciji držav članic, kar vodi do raznolikih, redkih in za prosilce pogosto nedostopnih nacionalnih praks. Kljub določbam Vizumskega zakonika ter mednarodnim obveznostim držav članic ne obstaja pravna obveznost njihove izdaje, kar potrjujeta tako sodna praksa Sodišča Evropske Unije kot Evropskega sodišča za človekove pravice. Temu nasprotuje predvsem doktrina, ki opozarja na neskladnost z načelom prepovedi vračanja in pravico posameznikov do azila.
 
Pri primerjavi z drugimi alternativnimi varnimi potmi - kot so preselitev, poti humanitarnega sprejema, začasna zaščita, združitev družine ter delovne in izobraževalne migracijske poti - se humanitarni vizum izkaže za najbolj fleksibilen, individualiziran in učinkovit mehanizem. Kljub temu pa zaradi odsotnosti skupnega pravnega okvira ostaja njegova uporaba omejena, selektivna in pogosto arbitrarna. Zaključek poudari potrebo po vzpostavitvi natančno določene, enotne in zavezujoče ureditve Vizumskega zakonika glede humanitarnih vizumov ter predlaga odpravo pogostih pravnih in praktičnih ovir. Naloga tako prispeva k razumevanju humanitarnega vizuma kot ključnega instrumenta varnega in zakonitega dostopa do mednarodne zaščite v sodobnem skupnem evropskem azilnem sistemu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-21 12:17:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170908</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>