<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170907"><dc:title>Premoženjska razmerja parov v mednarodnem zasebnem pravu</dc:title><dc:creator>Dougan,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čezmejna premoženjska razmerja</dc:subject><dc:subject>mednarodno zasebno pravo</dc:subject><dc:subject>pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah</dc:subject><dc:subject>čezmejne zunajzakonske skupnosti</dc:subject><dc:subject>implementacija evropskih uredb</dc:subject><dc:description>Zaradi povečane mobilnosti posameznikov znotraj Evropske unije in v svetu se pravo vse pogosteje srečuje s premoženjskimi razmerji parov, ki vključujejo mednarodni element. Zaradi povezave z več pravnimi redi je pri njihovi obravnavi treba posebno pozornost nameniti pravilom mednarodnega zasebnega prava, ki omogočajo določitev mednarodne pristojnosti in prava, ki se uporablja, ter določajo pravila, na podlagi katerih je mogoče priznati in izvršiti tuje odločbe. 
V želji po izboljšanju pravnega položaja čezmejnih parov sta bili na ravni Evropske unije sprejeti Uredba o premoženjskih razmerjih med zakoncema (Uredba (EU) 2016/1103) in Uredba o premoženjskopravnih posledicah registriranih partnerskih skupnosti (Uredba (EU) 2016/1104), ki se uporabljata od 29. januarja 2019. Kljub njunemu sprejetju relevantne določbe na področju čezmejnih premoženjskih razmerij parov še vedno najdemo tudi v nacionalnih pravilih mednarodnega zasebnega prava in v mednarodnih pogodbah. Pri obravnavi premoženjskih razmerij posameznega para lahko zato prihaja do precejšnjih razlik glede na pravni vir, ki ga je treba uporabiti, pa tudi glede na to, ali premoženjska razmerja izvirajo iz zakonske zveze, registrirane partnerske skupnosti ali zunajzakonske skupnosti. 
Doktorska disertacija si prizadeva za celovito, sistematično in pregledno obravnavo področja čezmejnih premoženjskih razmerij parov. Osredotoča se predvsem na pravne vire mednarodnega zasebnega prava, ki se uporabljajo pred slovenskimi sodišči. Njihova predstavitev pa je dopolnjena s sklici na relevantne določbe slovenskega civilnega procesnega prava in družinskega prava. Ocenjena je ustreznost pozitivnopravne ureditve, na podlagi česar so podani konkretni predlogi za njeno izboljšanje. Posebna pozornost je posvečena vprašanju implementacije Premoženjskih uredb v slovenski pravni red. Predstavljene rešitve lahko služijo tudi kot podlaga pri implementaciji drugih evropskih uredb s področja mednarodnega zasebnega prava. Doktorska disertacija želi tako postaviti temelje za nadaljnje raziskovanje na področju čezmejnega družinskega prava, hkrati pa ponuditi odgovore na odprta vprašanja, ki se že in se bodo tudi v prihodnosti pojavljala v praksi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-21 12:17:02</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
