<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170846"><dc:title>Analiza fizikalnih parametrov na izbranih delovnih mestih laboratorijskega zobnega protetika</dc:title><dc:creator>Zadnikar,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Žgajnar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>meritve</dc:subject><dc:subject>fizikalni parametri</dc:subject><dc:subject>mikroklima</dc:subject><dc:subject>osvetljenost</dc:subject><dc:subject>hrup</dc:subject><dc:description>Uvod: Tako kot pri vsakem poklicu se tudi laboratorijski zobni protetiki med delom na delovnih mestih srečujejo z različnimi tveganji in obremenitvami. Tveganja na delovnih mestih so lahko fizikalna, kemijska, biološka in psihosocialna. Namen: Ugotoviti smo želeli, kakšni so pogoji na delovnem mestu laboratorijskega zobnega protetika. Izmerili smo fizikalne parametre mikroklimo, osvetljenost in hrup ter izračunali občuteno temperaturo ter indeksa pričakovane presoje toplotnega občutja (PMV) in pričakovanega odstotka nezadovoljnih ljudi za toplotno ugodje (PPD) v izbranem ortodontskem laboratoriju in v učnem laboratoriju laboratorijske zobne protetike. Rezultate smo nato primerjali z veljavno zakonodajo ter podali ukrepe in priporočila za izboljšavo. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno metodo, za merjenje fizikalnih parametrov smo uporabili merilnik mikroklime (Testo 445), termografsko kamero (Flir E6), merilnik hrupa (Brüel &amp; Kjaer 2260 Investigator) in merilnik osvetljenosti (Testo 545). Rezultati: Rezultati so pokazali, da je večina meritev skladnih s predpisanimi zahtevami pravilnikov, nekaj je bilo odstopanj. V učnem laboratoriju laboratorijske zobne protetike je relativna vlažnost znašala 28,5 %, kar je nižje od zahtevanih najmanj 30 % relativne vlažnosti zraka. Meritve temperature v obeh laboratorijih so bile nad 24 °C, v pravilniku je zahtevano od 19 °C do 24 °C, v učnem laboratoriju ni bila ustrezna temperatura tal (26,2 °C), saj je zgornja meja površinske temperature poda 26 °C. V učnem laboratoriju LZP je srednja hitrost gibanja zraka znašala 0,16 m/s, kar odstopa od priporočenih 0,15 m/s. Hrup v obeh laboratorijih presega zgornjo mejno vrednost 87 dB(A), v ortodontskem laboratoriju smo namerili do 88,5 dB(A), v učnem laboratoriju LZP pa do 102 dB(A). Razprava in zaključek: V ortodontskem laboratoriju priporočamo vzdrževanje nekoliko nižje temperature prostora ter uporabo čepkov za ušesa. V učnem laboratoriju LZP priporočamo vlažilce zraka, vzdrževanje nekoliko nižje temperature, zmanjšanje hitrosti zraka klimatskih naprav in uporabo čepkov za ušesa.</dc:description><dc:publisher>[V. Zadnikar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-18 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170846</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
