<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170842"><dc:title>Peskanje kot tehnika umetnega staranja lesa</dc:title><dc:creator>Skerbiš,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>umetno staranje</dc:subject><dc:subject>peskanje</dc:subject><dc:subject>korund</dc:subject><dc:description>Peskanje je tehnika površinske obdelave, pri kateri je končni rezultat odnašanje materiala s površine. Radialno in tangencialno orientirane vzorce izbranih lesnih vrst, štirih iglavcev in trinajst listavcev, smo obdelali v peskalni komori. Na podlagi predhodnega poizkusa smo za abrazivno sredstvo izbrali beli korund granulacije (425-500) μm raster. Obdelane profile vzorcev smo opazovali na makroskopskem – okularnem in mikroskopskem nivoju s SEM. Merili smo hrapavost profilov na elektronskem mikroskopu in jih primerjali s predhodno izmerjenimi trdotami ranega in kasnega lesa obravnavanih lesnih vrst. Ugotavljali smo izgubo debelin in določali izgubo mas za vzorce pred postopkom obdelave in po njem. Definirali smo tudi ustreznost izbranih lesnih vrst za umetno staranje s postopkom peskanja. Izbrane vrste iglavcev so kazale boljše učinke kakor obravnavane vrste listavcev. Difuzno porozni listavci so se izkazali za manj primerne od venčasto poroznih, čeprav so bili tudi ti deloma ustrezni. Preizkušance smo obdelali z raztopino železovega (II) sulfata in tako polno imitirali staranje lesa. Posivele površine so tako lesu nadele staran videz, v primeru uspešnejših vrst pa popolnoma star – dotrajan videz.</dc:description><dc:publisher>[J. Skerbiš]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-18 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170842</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>