Narava v poeziji Simona GregorčičaArh, Jan (Avtor) Bjelčevič, Aleksander (Mentor) slovenska književnostslovenski pesnikinaravametaforasimbolSimon Gregorčičslovenska poezijaSimon Gregorčič v vseh svojih poezijah uporablja zelo veliko število metafor, simbolov in alegorij iz naravnega sveta. S temi motivi pesnik prikazuje svoje notranje dogajanje in doživljanje sveta, po drugi strani pa z njimi niza tudi vidne vtise, ki pa so v nekaterih primerih tudi zgolj dobesednega pomena. Pri metaforah pride do nekaterih razlik, če gledamo prvi in tretji zvezek Poezij, pri čemer se določen naravni motiv v eni zbirki morda pojavi mnogo pogosteje kot v drugi, ali pa z drugačnimi pomeni, kar lahko povežemo s pesnikovim biografskim ozadjem, saj so nekateri motivi nastopili v določenih burnih obdobjih za pesnika, upoštevati pa je treba tudi časovno oddaljnost in s tem različno starost avtorja pri pisanju pesmi prve in druge zbirke. Nekateri naravni motivi postanejo sredstvo za izražanje domotožja ali idilike, kar lahko opazimo pri metaforah gor in planin, spet drugi pa so lahko v vlogi simbolov, na primer oljčna vejica, ki simbolizira mir, življenje in upanje, pojavlja pa se tudi kot del motivov iz Biblije. Cvetje na primer, je pri Gregorčiču metafora za mladost, lepoto in nežnost, obenem pa predstavlja tudi minevanje in starost, predvsem v trejtjem zvezku Poezij. Zanimiv je tudi motiv ptic, pri čemer gre lahko bodisi za nagovor lirskega subjekta ptici, s katero se poistoveti, bodisi za ujeto ptico, ki postane metafora za samega pesnika, ki v njeni ujetosti v kletko vidi svoje življenje. Prav življenje pa Gregorčič opiše tudi z metaforo morja, po katerem pluje njegov čoln, spet druga pesem pa nam predstavi valove, kot neusmiljeno usodo, ki buta v pesnika, sam pa ji kljubuje in ostaja neomajen.[J. Arh]20252025-07-16 07:46:12Diplomsko delo/naloga170784sl