<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170772"><dc:title>Ocena sestave telesa z bioimpedančno analizo in antropometrijo tekom menstrualnega cikla</dc:title><dc:creator>Sotelšek,	Žana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robič Pikel,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>menstrualni cikel</dc:subject><dc:subject>bioimpedančna analiza</dc:subject><dc:subject>antropometrija</dc:subject><dc:subject>sestava telesa</dc:subject><dc:description>Menstrualni cikel naj bi zaradi prepoznanih fizioloških in hormonalnih sprememb, ki se pojavljajo v tem času, veljal za enega od dejavnikov, povezanih z nihanjem telesne sestave pri ženskah. Za natančno oceno sestave telesa so zato pri njih med menstrualnim ciklom potrebne zanesljive metode merjenja. Namen naše raziskave je bil s pomočjo bioimpedančnega analizatorja (Tanita MC-780MA) in antropometrije raziskati, če in kako hormonska nihanja skozi cikel in uporaba kontracepcijskih sredstev vplivajo na spreminjanje sestave telesa pri ženskah v različnih fazah menstrualnega cikla. V študiji je sodelovalo 50 preiskovancev in preiskovank, razdeljenih v tri skupine, raziskovalno (dekleta brez hormonske kontracepcije) in dve kontrolni (dekleta s hormonsko kontracepcijo in fantje). Meritve so bile opravljene v štirih fazah menstrualnega cikla: menstrualni, folikularni, ovulacijski in lutealni. Pri fantih smo meritve izvajali ob poljubnih dnevih, a z enakim tedenskim zamikom. Naši rezultati so pokazali, da se merjeni indeksi telesne sestave – vključno s telesno maso, deležem in maso telesnega maščevja, mišično maso, zunajcelično vodo, obsegi in kožnimi gubami – niso statistično značilno razlikovali niti med posameznimi fazami menstrualnega cikla znotraj raziskovalnih skupin niti med skupinami. Odsotnost statistično značilnih razlik kaže, da so meritve telesne sestave z bioimpedančno analizo (BIA) stabilne in zanesljive skozi menstrualni cikel. To pomeni, da ni potrebe po prilagajanju časa meritev glede na fazo menstrualnega cikla, kar poenostavlja in izboljšuje praktično uporabo te metode v kliničnih in raziskovalnih okoljih. Kljub temu je pomembno upoštevati, da lahko na doslednost rezultatov vplivajo nekateri dejavniki, kot so omejena velikost vzorca (zlasti v skupini deklet s kontracepcijo), pomanjkanje objektivne potrditve faz cikla (npr. s hormonskimi meritvami), različna dolžina ciklov med posameznicami ter uporaba različnih vrst hormonskih kontracepcijskih sredstev. Te omejitve predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave, vendar ne zmanjšujejo praktične uporabnosti in vrednosti pridobljenih ugotovitev.</dc:description><dc:publisher>[ž Sotelšek]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-16 07:15:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
