Od svobode do nadzora: Barcelona skozi prizmo grafitovKodrun, Anja (Avtor) Muršič, Rajko (Mentor) etnologijakulturna antropologijagrafitiulična umetnostpopularna kulturaturizemsvobodanadzorBarcelonaMagistrsko delo v uvodnih poglavjih predstavi zgodovino in politično ozadje Barcelone, kjer osvetli vpliv diktature ter prizadevanja za neodvisnost Katalonije. Obravnava tudi simbol rumene pentlje, ki deluje kot politično nabit znak in stalen grafitarski podpis (tag). Olimpijske igre leta 1992 so mesto nepreklicno spremenile in ustvarile turistično podobo, ki se prodaja še danes. Ta podoba zapira mesto v preozek okvir, kjer obiskovalci pričakujejo specifično izkušnjo. Če je ne dobijo, so razočarani ali pa si jo ustvarijo z obveznim obiskom znamenitosti, kar vodi k iluziji neke popolne Barcelone. V resnici je Barcelon več - od tiste, ki jo živijo prebivalci z nizkimi plačami in visokimi najemninami, do politično razdvojene metropole, ki jo obvladujejo lokalne oblasti in neizprosni vlagatelji. Ti kupujejo nepremičnine kot cenjene produkte, s čimer utrjujejo vtis Barcelone kot trgovine. Prodajanje mesta kot trgovine pa ima močne posledice na različne načine življenja v mestu. Na isti način kot so v času olimpijskih iger oblasti počistile barakarsko naselje Somorrostro in s tem “odprle mesto k morju”, danes čisti mesto stroj nepremičninskih agencij in vlagateljev, ki jih kupujejo za ponovno prodajo ali najem tistim, ki si lahko to privoščijo. S tem preprečujejo uveljavljanje pravice do doma (sobe ali stanovanja). Grafitarska in ulično umetniška scena sta se v Barceloni začeli v 80-ih letih in se je širila v 90-ih skupaj s prenovo mesta v času iger. Leta 1994 se je rodil prvi grafitarski sprej, ki je sceno še bolj spodbudil. Grafiti so bili vse številčnejši in doživeli svojo tako imenovano Zlato dobo grafitov v Barceloni, ki je trajala od leta 2000 do leta 2006. V letu 2006 je stroj oblasti z novim Odlokom o spodobnosti posegel po grafitih in ulično umetniških delih ter prepleskal celotno mesto v sivo barvo. V odgovor so nastali projekti, kot so Svobodne žaluzije (kat. Persianas lliures), Svobodne stene (kat. Murs lliures), Stenska točka (angl. Wallspot) in Odprte stene (kat. Murs oberts). Projekti, ki so sicer ponujali prostore za ponovno ustvarjanje grafitov in ulične umetnosti na ulicah, so s svojim vzpostavljenim sistemom na koncu delovali preveč omejevalno, kar je privedlo do tega, da so se prelevili v neki sistem čiščenja. Edini preostali projekt, s katerim danes v celoti upravlja mestna občina, so Odprte stene s šestnajstimi “svobodnimi” stenami, namenjenimi risanju. Mnogi umetniki so zato začeli iskati svobodo izražanja na periferijah Barcelone, kjer za zdaj še ni sledi oblasti ali nadzora.20252025-07-13 08:15:06Magistrsko delo/naloga170702sl