<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170686"><dc:title>Vloga družbenih medijev in vpliv na odločitve za cepljenje proti covidu-19</dc:title><dc:creator>Horvat,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vezovnik,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerdina,	Sinja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbeni mediji</dc:subject><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>teorije zarot</dc:subject><dc:subject>dezinformacije</dc:subject><dc:subject>mlade osebe</dc:subject><dc:description>Pandemija covida-19, ki se je konec leta 2019 v zelo kratkem času razvila v globalno zdravstveno krizo, je pomembno vplivala na različne vidike vsakdanjega življenja. Posamezniki so zaradi pandemije bili prisiljeni prilagoditi se novim rutinam, ki so vključevale omejitve gibanja, uporabo zaščitnih sredstev, delo od doma ter ohranjanje socialne distance, kar je preoblikovalo osebno, družbeno in poklicno življenje ljudi. Magistrsko delo preučuje vpliv družbenih medijev na odločitve mladih glede cepljenja proti covidu-19. Pandemija je izpostavila ključno vlogo digitalnih medijev pri širjenju informacij, kar je pogosto vodilo do porasta dezinformacij in teorij zarot. S pomočjo deskriptivne analize, Kruskal-Wallis testa in Spearmanove korelacijske analize, smo izvedli sekundarno analizo podatkov ter preverili štiri zastavljene hipoteze, ki se navezujejo na zaupanje v različne informacijske vire, naklonjenost teorijam zarot ter namero za cepljenje. Ugotovitve kažejo, da mladi, ki zaupajo preverjenim virom informacij (npr. znanost, zdravstvene ustanove ipd.), pogosteje izražajo pozitivno naravnanost do cepljenja. Nasprotno pa zaupanje družbenim omrežjem kot viru informacij povečuje naklonjenost teorijam zarot in zmanjšuje pripravljenost za cepljenje. Pojavi, kot so odmevne komore in infodemija, dodatno otežujejo dostop do verodostojnih informacij. Rezultati raziskave izkazujejo potrebo po usmerjenih komunikacijskih strategijah ter krepitvi digitalne ter zdravstvene pismenosti med mladimi. Prav mlade osebe predstavljajo najaktivnejše uporabnike družbenih medijev, hkrati pa izražajo največjo mero oklevanja glede cepljenja proti covidu-19 in tako predstavljajo posebej ranljivo skupino.</dc:description><dc:publisher>M. Horvat</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-12 08:31:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170686</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
