Karakterizacija fotografskih svetlobnih virov in nastavkov za oblikovanje svetlobeŠtampfl, Veronika (Avtor) Ahtik, Jure (Mentor) fotografijaostrina svetlobesencanastavki za oblikovanje svetlobeslikovna analizaDoktorska disertacija se osredotoča na celostno karakterizacijo svetlobe, ki jo emitira svetlobni vir, bodisi z ali brez dodanega nastavka za oblikovanje svetlobe. Ti so pogosto uporabljeni pri osvetljevanju različnih fotografskih scen, njihov namen pa je preoblikovati svetlobo na različne načine – usmeriti, razpršiti, obarvati ali spremeniti njeno jakost. V namen kvantitativne karakterizacije teh sprememb smo v seriji petih raziskav razvili novo metodo, ki opiše razlike v ostrini svetlobe ter tako dopolni nabor standardiziranih metod za opisovanje preostalih lastnosti. V prvi raziskavi smo preverili vpliv okolice na svetlobne lastnosti fotografske scene ter s tem določili parametre testnega okolja, ki bodo dovoljevali opazovanje testne svetlobe brez drugih vplivov. Kot najprimernejši okolji smo določili fotografsko temnico in fotografski studio s črno okolico. V drugi in tretji raziskavi smo zasnovali standardno testno sceno, ki zajema projekcijsko površino in objekt za generiranje senc. Osredotočili smo se na svetlostne parametre površin obeh delov, na projekcijski površini pa vzpostavili pogoje, ki dovoljujejo registracijo oziroma poravnavo ploskovnih fotografij površine. Slednje smo dosegli z uporabo ArUco oznak in prilagoditvijo odprtokodnih knjižnic za njihovo zaznavo. V četrti raziskavi smo zasnovali metodo, ki kvantitativno določi ostrino svetlobe. Temelji na slikovnih analizah senc, ki jih na standardni testni sceni generira posamezen svetlobni vir. Z upragovljanjem slike sence pri vsakem pragu ter določanjem težišča oblike upragovljane sence pridobimo niz koordinat, ki v koordinatnem sistemu izriše podobo sence. Nizom podatkov nato določimo točke sprememb, ki opredeljujejo območja polne sence in polsence oziroma umbre in penumbre. Segmentiranim sencam nato določimo njihove lastnosti, kot sta višina polne sence in širina polsence, razmerje med vrednostma pa opisuje končno oceno ostrine svetlobe, ki jo označujemo s H in nima enote. Metodo nato v peti raziskavi nadgradimo in z njeno popolno avtomatizacijo odpravimo pomanjkljivosti. Pri tem analiziramo nabor raznolikih nastavkov za oblikovanje svetlobe in proučimo njihov vpliv na spremembe v kakovosti barvne reprodukcije ter ostrine izvornega svetlobnega snopa. Glavni cilj doktorske disertacije je z vzpostavitvijo metode za kvantitativen opis ostrine svetlobe dosežen, v procesu raziskav pa opredelimo nove smernice za nadaljnje raziskave. Izkaže se, da je analiza senc tudi v nadzorovanem okolju kompleksna, na njihov nastanek pa vpliva širok razpon lastnosti materialov, s katerimi pride v stik izvorna svetloba. Tako usmerimo nadaljnje raziskovanje v interdisciplinarni pristop, ki bo omogočal natančnejšo analizo materialov.20252025-07-10 09:00:07Doktorsko delo/naloga170610sl