<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170590"><dc:title>Vloga namenov in časa uporabe družbenih omrežij pri duševnem zdravju srednješolcev</dc:title><dc:creator>Mavrin,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puklek Levpušček,	Melita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>uporaba družbenih omrežij</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>srednješolci</dc:subject><dc:description>Družbena omrežja so danes izjemno razširjena. V magistrski nalogi sem raziskala povezave med uporabo družbenih omrežij in duševnim zdravjem srednješolcev. Osredotočila sem se na učinek časa in namenov uporabe, pri čemer me je še posebej zanimala moderatorska vloga namenov uporabe pri povezavi med časom uporabe in kazalniki duševnega (ne)zdravja. V raziskavo sem vključila 516 srednješolcev, starih od 15 do 19 let. Uporabila sem kvantitativni pristop. Za oceno duševnega (ne)zdravja sem uporabila lestvico depresije, anksioznosti in stresa 12 (The Mini-DASS scale; Monteiro idr., 2023; prir. Avsec idr., 2022) ter lestvico osamljenosti (UCLA; Russell, 1996; prir. Avsec in Bajec, osebna korespondenca). Za oceno namenov uporabe sem prevedla in validirala lestvico motivov uporabe družbenih omrežij (SMU-SNS; Pertegal idr., 2019). Udeleženci so na svojih telefonih preverili še povprečni dnevni čas uporabe družbenih omrežij. Rezultati so pokazali, da čas uporabe družbenih omrežij, ne glede na namen, nima pomembne vloge pri duševnem (ne)zdravju. Nameni uporabe, kot so družbena povezanost, družbena prepoznavnost in iskanje novih prijateljstev, so bili povezani s slabšim duševnim zdravjem, pri čemer so bile velikosti učinkov majhne do srednje. Po drugi strani sta bila namena sledenje in spremljanje drugih ter akademski nameni povezana z boljšim duševnim zdravjem, vendar so bile velikosti učinkov majhne. Med ključnimi ugotovitvami so se pokazali tudi učinki spola in izobraževalnega programa, saj so fantje in dijaki srednjih strokovnih šol poročali o slabšem duševnem zdravju. Raziskava potrjuje kompleksnost povezav med digitalnim vedenjem in duševnim zdravjem ter odpira možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju. Z raziskavo sem prispevala k izboljšanju metodoloških pristopov na področju preučevanja digitalnega vedenja ter odprla priložnosti za razvoj preventivnih in intervencijskih strategij za podporo duševnemu zdravju mladostnikov.</dc:description><dc:publisher>[A. Mavrin]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-10 07:46:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
