Fotogrametrično merjenje višine dreves z daljinsko vodenim letalnikom - možnosti in omejitvePerme, Gašper (Avtor) Kobal, Milan (Mentor) višina drevesfotogrametrijaLiDARdaljinsko vodeni letalnikiV diplomski nalogi smo primerjali točnost izmere fotogrametrične višine 36 dreves, ki so rasla na samem in v ravnini v primerjavi s tahimetrično izmerjenimi višinami, ki so prestavljale referenčne podatke. Podatke za izdelavo oblakov točk smo pridobili iz fotografij, zajetih z daljinsko vodenim letalnikom. Rezultati analize so pokazali, da se višina dreves, izračunana iz digitalnega modela krošenj (DMK), ki je nastal na podlagi digitalnega modela površja (DMP) in digitalnega modela reliefa (DMR), statistično značilno razlikuje (parni t-test; p < 0,05) od referenčnih vrednosti, ne glede na vir DMR. Pri metodi, kjer sta bila tako DMP kot DMR izdelana iz fotogrametričnega oblaka točk, je bila povprečna razlika -0,38 m (95 % interval zaupanja med -0,48 m in -0,29 m; RMSE = 0,47 m). Tudi v primeru kombinirane metode, kjer je bil DMR pridobljen iz lidarskih podatkov, je bila razlika statistično značilna (parni t-test; p < 0,05), vendar manjša: -0,11 m (95 % interval zaupanja med -0,22 m in -0,01 m; RMSE = 0,32 m). Primerjava višin dreves, izračunanih iz fotogrametričnega DMK in z obema metodama, je pokazala statistično značilne razlike med njimi (p < 0,05), pri čemer je bila povprečna razlika 0,27 m (95 % interval zaupanja med 0,20 m in 0,34 m). Kljub temu pa se točnost izračuna višine glede na skupino dreves (iglavci vs. listavci) ni statistično značilno razlikovala za nobeno od metod (p > 0,05), kar kaže, da je vpliv drevesne vrste na izračun višine drevesa zanemarljiv v obeh primerih. Zaradi nizkih vrednosti RMSE lahko zaključimo, da je fotogrametrija uporabna za ocenjevanje višine dreves, tako iglavcev kot listavcev, vendar je pri interpretaciji potrebno upoštevati izbrano fotogrametrično metodo merjenja.[G. Perme]20252025-07-10 07:16:25Diplomsko delo/naloga170575sl