Analiza izvajanja programa dejavnosti v naravi na Fakulteti za športMavrič, Marjeta (Avtor) Jereb, Blaž (Mentor) Tominec, Domen (Komentor) doživljajska pedagogikaizkustveno učenjedejavnosti na prostemFakulteta za športtaborZačutiti sonce, dež, veter v laseh, videti divje živali in podobno so za marsikoga nove izkušnje v tej urbanistični družbi. Dejavnosti v naravi zagotavljajo veliko čutnih izkušenj, lahko pa so tudi prostor, kjer poteka kvalitetno učenje. Zaradi hitrega naraščanja števila doživljajskih programov, ki uporabljajo izziv na prostem kot sestavni in ključni del svoje izobraževalne metode, se je vredno vprašati o njihovi učinkovitosti. Podoben pristop se izvaja tudi na Fakulteti za šport, kjer se v okviru predmeta Dejavnosti v naravi izvaja tabor, ki temelji na primerljivi metodi dela. Namen tega dela je bil raziskati razlike pred in po terenskih vajah, ki zajemajo oceno vidikov ravni motivacije, samozavesti, prilagodljivosti, strahu, adrenalina idr. V raziskavo je bilo vključenih 52 študentov Fakultete za šport, generacije 2022/23. Za analizo vpliva izvajanja tabora smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Razlike pred in po koncu izvajanja tabora smo preverili z Wilcoxonovim testom. Naša temeljna ugotovitev je, da tabor v okviru predmeta Dejavnosti v naravi ni povzročil statistično značilnih sprememb v samoporočanih stopnjah motivacije, samozavesti, prilagodljivosti, premagovanju strahu idr. Rezultati kažejo, da so študenti FŠ že pred taborom izkazovali visoko raven teh lastnosti, kar nakazuje na možen stropni učinek. Pomembno je poudariti, da je tabor pri udeležencih učinkovito ohranjal in utrjeval že prisotne pozitivnih lastnosti – visoko motivacijo za aktivnosti v naravi, občutek samoučinkovitosti ter pozitiven odnos do izzivov. Deloval je kot stabilizacijski dejavnik, ki je dodatno podkrepil njihov že oblikovan odnos do pouka na prostem in izkustvenega učenja. Poleg tega so študenti izrazili močno podporo vključevanju pouka na prostem v kurikulum ter visoko pripravljenost, da bodo takšne pristope uporabljali tudi v svoji prihodnji pedagoški praksi. Tabor teh stališč ni bistveno spremenil, temveč jih je dodatno utrdil, saj so bila prepričanja o pomenu dejavnosti v naravi že predhodno izrazito ugodna. Ugotovitve nakazujejo, da je bil tabor pomemben predvsem kot vzor dobre prakse in spodbuda za poklicno uporabo dejavnosti v naravi, ne pa kot sredstvo za doseganje izrazitih osebnostnih sprememb.20252025-07-10 07:15:10Magistrsko delo/naloga170568sl