Univerzalnost človekovih pravic na udaru: kritike svobode govora v Ljudski republiki Kitajski in v Islamski republiki IranFasnaugh, Mirjana (Avtor) Roter, Petra (Mentor) kršitve človekovih pravicuniverzalnost proti kulturnemu relativizmuLjudska republika KitajskaIslamska republika Iransvoboda govoraMagistrsko delo obravnava vpliv kulturnega relativizma pri opravičevanju kršitev mednarodnih norm univerzalnih (splošnih) človekovih pravic. Vsebina dela je postavljena v okvirje teorije družbenega konstruktivizma, ki predpostavlja, da so norme, govor, identitete in vloga držav v mednarodni skupnosti proizvod družbenega okolja, zato jih je potrebno obravnavati kot take. Kljub mednarodnopravni formalni zavezanosti k varstvu univerzalnih (splošnih) človekovih pravic številne države nadaljujejo s prakso očitnega kršenja človekovih pravic in jo pri tem opravičujejo s kulturnimi, družbenimi in zgodovinskimi posebnostmi. Vse to se dogaja v okvirju naraščajočih odmikov od zavezanosti k spoštovanju mednarodnih norm človekovih pravic z utemeljitvami, da te norme ne odražajo vseh kultur enako in da je njihova splošnost pravzaprav odraz zahodnega sveta, zato naj bi bili odmiki od teh norm upravičeni v nezahodnih družbenih okoljih. Magistrsko delo tako obravnava dihotomijo med zagovorniki univerzalizma in kulturnega relativizma ter na primeru svobode govora v Ljudski republiki Kitajski in Islamski republiki Iran pokaže, da je kulturni relativizem s svojimi značilnostmi lahko izrabljen v namene opravičevanja kršitev človekovih pravic s strani političnih elit. Varstvo splošnih človekovih pravic posameznikov v državah kršiteljicah je tako oteženo in pod izgovorom kulturnega relativizma človekovih pravic v nasprotju z mednarodnimi normami človekovih pravic.M. Fasnaugh20252025-07-09 08:31:09Magistrsko delo/naloga170551sl