<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170547"><dc:title>Učinek koncepta človekove varnosti na naslavljanje izzivov pokonfliktne obnove: analiza podpore izbranih držav protiminskemu delovanju</dc:title><dc:creator>Ivić Brezovar,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roter,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človekova varnost</dc:subject><dc:subject>protiminsko delovanje</dc:subject><dc:subject>pokonfliktna obnova</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:subject>Kanada</dc:subject><dc:description>Večina pokonfliktnih družb se po koncu konflikta še naprej sooča z njegovimi posledicami, njihovo naslavljanje pa največkrat omogoča vzpostavitev le negativnega miru, tj. odsotnosti nasilja. Ker posledice konfliktov v največji meri nosijo prebivalci, je vključevanje njihovih potreb po varnosti, razumljene v širokem pomenu, ključno za doseganje pozitivnega miru, tj. stanja, ki omogoča napredek v družbi, ponovno vzpostavitev odnosov in zaupanja. Ker koncept človekove varnosti v ospredje postavlja posameznike, njihova varnost postane cilj vseh varnostnih prizadevanj. Ena izmed posledic, ki ovirajo proces pokonflkitne obnove, je onesnaženost z minami in z neeksplodiranimi ostanki vojne. Magistrska naloga raziskuje učinke koncepta človekove varnosti na odločitve držav donatork glede podpore protiminskemu delovanju v pokonfliktnih državah. Analiza je postavljena v okvir družbenega konstruktivizma, ki upošteva interese in identitete akterjev in s tem omogoča analizo dojemanja koncepta (ne)varnosti ter s tem vpliva na njihovo delovanje. Magistrska naloga s proučevanjem primerov Združenih držav Amerike in Kanade oz. njune politične in finančne podpore protiminskemu delovanju pokaže, da je ottavski proces s ponotranjenjem skupnih interesov in razumevanja držav o pomenu naslavljanja minskega vprašanja uspešno dosegel institucionalizacijo norm protiminskega delovanja. Kljub temu pa se v mednarodnih razpravah koncept človekove varnosti skoraj ne pojavlja več, njegova načela pa so bolj podrejena interesom držav kot pa širšim načelom človekove varnosti.</dc:description><dc:publisher>N. Ivić Brezovar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-09 08:30:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
