Razvoj orkestracije v 18. stoletju in njen vpliv na izvajalsko praksoZupanc Kovač, Miha (Avtor) Dvoršak, Simon (Mentor) orkestracija18. stoletjemannheimska šolaGluckove reformehistorično informirana izvajalska praksamagistrske nalogeOrkestracija je v 18. stoletju doživela intenziven in vseobsežen razvoj, ki je pomembno vplival na oblikovanje glasbenih slogov in na spremembe v izvajalskih praksah. V magistrski nalogi smo raziskali zgodovinski, družbeni in estetski okvir, ki je pogojeval spremembe v sestavi orkestra in način pisanja za posamezne instrumente. Poudarek je na postopnem prehodu iz baročnega načina razmišljanja v klasicistično obliko orkestrskega zvoka, kjer so v ospredje stopili preglednost, ravnovesje in kontrast. Posebno pozornost smo namenili vplivu mannheimske šole, ki je s svojimi inovacijami postavila nove temelje orkestraciji, ter reformam Christopha Willibalda Glucka, katerih cilj je bil večja izraznost, jasnost in dramatičnost v operni umetnosti. Zaradi nenehnega razvoja instrumentov in širjenja njihove tehnične zmogljivosti se naloga poglobi v posamezne skupine orkestrskih instrumentov – godala, pihala, trobila, tolkala, instrumente s tipkami in brenkala. Z zgodovinskim pregledom njihove vloge in razvoja prikazujemo tudi postopno oblikovanje orkestra kot ključnega nosilca glasbene ideje v klasicizmu in njegov pomen za prihodnja obdobja. Skladatelja Wolfgang Amadeus Mozart in Joseph Haydn sta s svojo izjemno ustvarjalnostjo ter s številnimi inovacijami odločilno prispevala k utrditvi in razvoju novih principov orkestracije. To smo prikazali z analizo dveh izbranih del: Mozartove uverture k operi Čarobna piščal, K. 620, in Haydnove Simfonije št. 103 v Es-duru, Hob. I:103, znane tudi kot »Tremolo timpanov«. Poleg analize partitur obravnavamo tudi dirigentski vidik interpretacije in priprave na vajo, s čimer naloga pridobi praktično razsežnost. V sklepnem delu se posvečamo vplivu teh zgodovinskih sprememb na sodobno historično informirano izvajalsko prakso, ki danes stremi k poustvarjanju avtentične zvočne podobe 18. stoletja. Ugotovili smo, da so spremembe v orkestraciji ključno prispevale k oblikovanju klasičnega simfoničnega ideala, ki še danes določa način razumevanja, poučevanja in izvajanja glasbe tega obdobja.M. Zupanc Kovač20252025-07-07 11:30:27Magistrsko delo/naloga170497sl