<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170490"><dc:title>Usvajanje mehovnih tehnik v učnem procesu harmonike</dc:title><dc:creator>Peroša,	Julijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagoranski,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>harmonika</dc:subject><dc:subject>meh</dc:subject><dc:subject>zgradba meha</dc:subject><dc:subject>mehovne tehnike</dc:subject><dc:subject>pouk harmonike</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga Usvajanje mehovnih tehnik v u nem procesu harmonike obravnava vlogo in pomen mehovnih tehnik pri igranju harmonike ter njihovo implementacijo v u ni proces. V prvem, teoreti nem delu naloge je najprej prikazana zgradba meha. Temu sledi obravnava osnovnih mehovnih tehnik, kot so mehovanje (odpiranje in zapiranje meha), dinamika, povezovanje meha in tipk ter mehovna artikulacija in akcenti. Nadalje so predstavljene napredne mehovne tehnike, med katere se uvrb ajo kratki meh (bellow shake), ricochet, vibrato, tonski glissando (pitch-bending), uporaba gumba za zrak in tolkalni efekti. Pri vsaki mehovni tehniki so opisane tehni ne zna ilnosti, na in izvajanja in njen izrazni potencial v glasbeni interpretaciji. Dodani so tudi notni primeri za posamezno tehniko. Nazadnje je opisano, v katerih razredih glasbenih bol (Ga) naj bi se v skladu z u nim na rtom Ga obravnavale posamezne mehovne tehnike. V prilogi je dodano poglavje o mo~nih pobkodbah in te~avah pri mehu in kako se jih popravi. Empiri ni del naloge temelji na raziskavi, izvedeni med u itelji1 harmonike v slovenskih javnih glasbenih bolah in profesorji na umetnibkih gimnazijah (UG). S pomo jo anketne metode so bili pridobljeni podatki o poudarku, ki ga u itelji pripisujejo mehovnim tehnikam glede na prstne tehnike, o tem, kako u itelji pri obravnavanju mehovnih tehnik sledijo u nemu na rtu Ga, na kakben na in predstavijo mehovne tehnike u encem in ali u ence spodbujajo, da sami dolo ijo obrate meha. Zaklju ki naloge potrjujejo, da predstavljajo mehovne tehnike klju en element pri igranju harmonike, da u itelji mehovnim tehnikam pripisujejo enako pomembnost kot prstnim tehnikam, da pri metodologiji pou evanja prevladuje kombinacija osebne demonstracije, ustne razlage in neposrednega vodenja u encev, medtem ko se uporaba videoposnetkov, kot didakti nega pripomo ka, pojavlja redkeje, da u itelji u ence spodbujajo, da sami dolo ajo obrate meha, in da ve ina u iteljev pri pou evanju mehovnih tehnik sledi u nemu na rtu Ga oz. da u ni proces po potrebi prilagodi glede na sposobnosti u encev. Prav tako tudi vsi anketirani profesorji UG mehovne tehnike obravnavajo v skladu z u nim na rtom.</dc:description><dc:publisher>J. Peroša</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-07 11:25:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170490</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
