<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170480"><dc:title>Analiza prisotnosti sindroma bolnih stavb med zaposlenimi na izbranih fakultetah</dc:title><dc:creator>Cimermančič,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Huč,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sindrom bolnih stavb</dc:subject><dc:subject>simptomi</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>dejavniki</dc:subject><dc:subject>parametri</dc:subject><dc:subject>FKKT</dc:subject><dc:subject>FRI</dc:subject><dc:description>Sindrom bolnih stavb (SBS) je pojav, ki postaja vse bolj prepoznaven v sodobnem delovnem in bivalnem okolju. SBS je skupek nespecifičnih simptomov, za katere se domneva, da so povezani s preživljanjem časa v določeni stavbi, najpogosteje na delovnem mestu, vendar ni bil ugotovljen noben specifičen vzrok. Ugotovljeno je bilo, da je SBS povezan s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih, vendar obstajajo številni drugi dejavniki, ki vplivajo na pojavnost SBS. Prepoznavanje in nadzor dejavnikov, povezanih s SBS, je ključnega pomena za izboljšanje zdravja in učinkovitosti delavcev. 

V okviru magistrskega dela je bila izvedena analiza prisotnosti SBS med zaposlenimi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI). Cilj je bil oceniti pogostost motečih okoljskih parametrov in simptomov SBS med zaposlenimi. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je temeljil na samooceni dojemanja delovnega okolja in delovnih pogojev ter prisotnosti simptomov SBS. V anketi je sodelovalo 69 zaposlenih. Rezultati ankete so pokazali, da so zaposleni na fakultetah najpogosteje poročali o prisotnosti hrupa, ki ga je zaznalo 52,2 % zaposlenih. Sledila je prisotnost neprijetnih vonjav kemikalij (23,2 %), prenizka temperatura in zadušljiv, slab zrak (20,3 %) ter suh zrak (17,4 %). Ocena pogostosti simptomov SBS je pokazala, da je bila med zaposlenimi najpogosteje prisotna utrujenost (60,9 %), sledili so zaspanost (42 %), občutek težke glave (26,1 %), težave s koncentracijo ter suha ali pordela koža na rokah, srbenje rok (20,3 %) in glavobol (17,4 %). Zaposleni na fakultetah so v povprečju označili prisotnost 2,48 simptoma SBS, ki sta prisotna vsaj 2-krat na teden. Polovica zaposlenih (49,3 %) se sooča s pogosto prisotnostjo prekomerne količine dela, kar posledično lahko vodi v stres in pojav simptomov SBS. Glede na rezultate bi lahko sklepala, da so simptomi SBS posledica delovnega okolja oziroma delovnega mesta, saj skoraj polovici zaposlenim le-ti delno izzvenijo, ko zapustijo stavbe. Pridobljeni rezultati ankete nakazujejo na možnost izboljšave trenutnega delovnega okolja in posledično preprečevanje oziroma zmanjševanje pojava SBS na fakultetah.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-07 10:55:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170480</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
