Vpliv probiotika Limosilactobacillus reuteri Protectis na pojavnost pleničnega izpuščaja pri novorojenčkih, ki potrebujejo antibiotično zdravljenjeBojić, Slađana (Avtor) Lozar Krivec, Jana (Mentor) Soltirovska Šalamon, Aneta (Komentor) Vettorazzi, Renata (Komentor) Pandel Mikuš, Ruža (Recenzent) magistrska delazdravstvena neganovorojenčekplenični izpuščajglivični izpuščajprobiotikantibiotično zdravljenjeUvod: Antibiotično zdravljenje, ki vpliva na mikrobioto novorojenčka, lahko pripomore k nastanku pleničnega izpuščaja, ki za starše pomeni dodaten zaplet in izziv pri negi novorojenčka. Z ustrezno zdravstveno nego anogenitalnega predela in zdravstveno vzgojo staršev pripomoremo k uspešnemu preprečevanju pleničnega izpuščaja. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali jemanje probiotikov pri novorojenčkih, ki so zdravljeni z antibiotiki, prepreči plenični in glivični izpuščaj. Metode dela: Izvedli smo randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano preizkušanje. V raziskavo smo vključili donošene novorojenčke, ki so imeli v starosti do treh tednov predpisano antibiotično terapijo v treh zdravstvenih ustanovah: na Kliničnem oddelku za neonatologijo UKC Ljubljana, v Porodnišnici Postojna in na Pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Novorojenčke smo naključno razporedili v probiotično (raziskovalno) ali kontrolno (placebo) skupino. Raziskovalna skupina je prejemala pet kapljic probiotičnega pripravka Limosilactobacilus reuteri (L. reuteri), kontrolna pa placebo pripravek, ki ni vseboval probiotičnega seva. Uporabili smo podatke iz anketnega vprašalnika iz raziskave z naslovom »Vpliv probiotikov na pojav funkcionalnih gastrointestinalnih motenj in sestavo črevesne mikrobiote pri novorojenčkih, ki so bili zdravljeni z antibiotiki«. Vključevanje novorojenčkov je potekalo od novembra 2016 do marca 2020. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 89 novorojenčkov, med katerimi je bilo 56 dečkov (66,3 %) in 33 deklic (37,1 %). Plenični izpuščaj je razvilo 25 % novorojenčkov, ki so v neonatalnem obdobju prejemali antibiotično terapijo. Med skupino, ki je prejemala probiotični dodatek L. reuteri, in kontrolno skupino ni bilo statistično pomembne razlike v pojavu pleničnega izpuščaja (p = 0,430). Prav tako ugotavljamo, da med skupinama ni bilo statistično pomembne razlike v pojavnosti glivičnega pleničnega izpuščaja (p = 0,709). Hipotezi, da dodatek probiotičnega seva zmanjša pojavnost pleničnega in glivičnega pleničnega izpuščaja, sta bili v naši raziskavi ovrženi. Razprava in zaključek: Antibiotično zdravljenje spremeni sestavo mikrobiote, dodatno pa lahko vpliva tudi na frekvenco odvajanja ter sestavo blata, kar poveča verjetnost nastanka pleničnega izpuščaja. Dokazano je, da probiotiki ugodno vplivajo na disbiozo, povzročeno z antibiotično terapijo, zato smo si zastavili raziskovalno vprašanje, ali lahko z dodajanjem probiotika med antibiotično terapijo in po njej zmanjšano pojavnost pleničnega izpuščaja. V raziskavi smo ugotovili, da dodatek probiotika L. reuteri ne vpliva na zmanjšanje pojava pleničnega ali glivičnega pleničnega izpuščaja. Potrebne so dodatne raziskave, s katerimi bomo ovrgli ali potrdili vlogo probiotikov ob antibiotičnem zdravljenju za preprečevanje pleničnega izpuščaja.[S. Subotić]20252025-07-06 07:46:46Magistrsko delo/naloga170460sl