<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170458"><dc:title>Bionične proteze in prihodnost človeških sposobnosti: sanje ali resničnost?</dc:title><dc:creator>Črček,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>izguba uda</dc:subject><dc:subject>bionične proteze</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>tehnološki napredek</dc:subject><dc:subject>prihodnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Izguba uda predstavlja veliko breme za posameznika in družbo, saj močno vpliva na kakovost življenja in povzroča znatne stroške. V obdobju hitrega tehnološkega napredka se meje med naravnimi človeškimi sposobnostmi in zmožnostmi, ki jih omogočajo sodobne tehnologije, vse bolj brišejo. Bionične proteze predstavljajo enega najvidnejših tehnoloških dosežkov na tem področju. Gre za napredne naprave, ki združujejo robotiko, nevroznanost in umetno inteligenco ter omogočajo nadomeščanje izgubljenih telesnih funkcij na bolj naraven in učinkovit način. Namen: Namen diplomskega dela je z analizo strokovne in znanstvene literature preveriti tri hipoteze o razvoju bioničnih protez in njihovem vplivu na človeške sposobnosti in kakovost življenja. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Vire smo iskali v bibliografskih podatkovnih bazah PubMed, Research Gate, s pomočjo spletnega brskalnika Google Scholar in na Repozitoriju Univerze v Ljubljani. Pri tem smo uporabili ključne besede in iskalne nize v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: Analiza sodobnih bioničnih protez zgornjih in spodnjih okončin je pokazala, da integracija naprednih kirurških tehnik (TMR, osteointegracija), EMG nadzora in algoritmov strojnega učenja pomembno izboljšuje funkcionalnost, natančnost in uporabniško izkušnjo. Uporaba implantiranih senzorjev in razvitih dekoderjev omogoča bolj intuitivno upravljanje in izvajanje kompleksnih gibov. Kljub napredku pa je področje senzoričnih povratnih informacij, energetske učinkovitosti in ergonomije potrebno še poglobiti. Poenostavljeno upravljanje in izboljšana biomehanska integracija, vključno z boljšo koordinacijo zgornjih in spodnjih okončin, povečujeta zanesljivost delovanja protez v različnih življenjskih okoljih. Klinični primer bionične rekonstrukcije potrjuje pozitivne funkcionalne in psihosocialne učinke na kakovost življenja uporabnika. Razprava in zaključek: Razvoj bioničnih protez je eno izmed najhitreje napredujočih področij medicinske tehnologije. Sodobne bionične proteze se uporabljajo kot nadomestki izgubljenih okončin, ki postopoma postajajo integrirani deli telesa in uporabnikom omogočajo obnovo in v določenih primerih celo preseganje naravnega funkcioniranja telesa. Kljub tehnološkemu napredku pa ostajajo pomembni izzivi, predvsem povezani z dostopnostjo, stroški, uporabniško izkušnjo in etičnimi družbenimi vprašanji, ki spremljajo uvajanje novih tehnologij. Nenehno vrednotenje vpliva teh tehnologij na naše dojemanje človeških meja in vloge tehnologije v življenju človeka zagotavlja, da bionika postane učinkovito orodje za doseganje polnovrednega, aktivnega in dostojanstvenega življenja tudi za osebe z amputacijami.</dc:description><dc:publisher>[N. Črček]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-06 07:46:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170458</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
