Vpliv ribniškega govora na knjižni jezik pri pouku v osnovni šoliPeterlin, Larisa (Avtor) Godec Soršak, Lara (Mentor) DialektologijaNarečjaOsnovnošolsko učenje in poučevanjeknjižni jezikosnovna šolapedagoški govorjezikovna zvrstSlovenski jezik je razdeljen na več narečnih skupin. Predvsem pri ustnem sporazumevanju lahko opazimo, da narečje vpliva na govor posameznika. V osnovni šoli naj bi učitelji in učenci uporabljali knjižno zvrst jezika, se pa raba le-te razlikuje glede na vrsto pedagoškega govora, uporabo učnih metod in oblik pri pouku. Pogosto se zgodi, da knjižno zvrst jezika zamenja neknjižna zvrst. Temeljni cilj pouka slovenskega jezika je, da učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem knjižnem jeziku (v nadaljevanju SKJ). Naravno je, da se učenci sprva sporazumevajo v jeziku, ki so se ga naučili najprej in se v njem pogovarjali v krogu družine, s prijatelji; to je načeloma neknjižna zvrst. Naloga šole oziroma učitelja je, da v govor učencev zgodaj začne vpeljevati knjižni jezik, saj se mlajši učenci učijo hitreje, zato ga kasneje bolje obvladajo. Učitelj mora uporabljati SKJ tako v spoznavnem kot odnosnem pedagoškem govoru, pri pouku se mora tudi ustrezno odzivati na rabo neknjižne zvrsti jezika ne le pri predmetu slovenščina, ampak tudi pri vseh drugih predmetih. Ker prihajamo iz občine Ribnica in ker smo na pedagoški praksi opazili, da učenci na tem območju med poukom pogosto uporabljajo neknjižno zvrst, smo želeli raziskati, v kolikšni meri je ribniški narečni govor med učitelji in učenci prisoten pri pouku in kakšen vpliv ima na rabo knjižnega jezika pri pouku. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno in kvantitativno vrsto raziskave; kvalitativno raziskavo smo z zvočnim snemanjem dveh učnih ur pri predmetih slovenščina in spoznavanje okolja/družba izvedli v 2., 3. in 5. razredu izbrane osnovne šole v občini Ribnica. V njej so sodelovali trije učitelji in 58 učencev. Kvantitativno raziskavo pa smo z anketnimi vprašalniki poleg sodelujočih v kvalitativni raziskavi izvedli še v nekaj razredih dveh osnovnih šol v občini Ribnica. V celotni raziskavi je sodelovalo 16 razrednih učiteljev in 186 učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v pedagoškem govoru učiteljev prevladuje raba SKJ, natančneje raba knjižnega zbornega in knjižnega pogovornega jezika, v govoru učencev prevladuje uporaba knjižnih besed, je pa delež le-teh pri učencih 2. razreda nižji kot pri učencih 3. in 5. razreda. V govoru učiteljic 2. in 5. razreda smo zaznali višji delež knjižnih besed kot v govoru učencev istih razredov, medtem ko je delež knjižnih besed v govoru učiteljice 3. razreda nižji v primerjavi z deležem učencev istega razreda. V deležu neknjižnih besed pri spoznavnem in odnosnem govoru učiteljic nismo opazili razlik. Večina učiteljev naj bi glede na število let poučevanja v svojem pedagoškem govoru SKJ uporabljala pogosto, le nekaj učiteljev z 21 do 40 leti poučevanja meni, da SKJ v svojem pedagoškem govoru uporabljajo vedno. Med učenci 2. in 5. razreda se pojavljajo majhne razlike v deležu knjižnih besed, medtem ko je razlika večja v primerjavi z učenci 3. razreda, saj so ti pri pouku uporabili največ knjižnih besed. Med učiteljicami se ne pojavljajo razlike v rabi SKJ glede na predmet, ki ga poučujejo, prav tako ne pri učencih. Učiteljice v večini primerov učencev na rabo neknjižnih besed pri pouku ne opozarjajo pogosto, čeprav so v anketnem vprašalniku menile nasprotno. Večini učiteljev se učenje SKJ v osnovni šoli zdi zelo pomembno, raba narečnega govora učitelja v osnovni šoli pa se jim z višanjem razreda in naraščanjem števila let poučevanja zdi vse primernejša. Učitelji v večini svoje znanje SKJ ocenjujejo kot zelo dobro, do razlik prihaja v njihovi oceni znanja SKJ učencev, saj učitelji to znanje pri učencih 2. razreda ocenjujejo kot srednje dobro, večina učiteljev pri učencih 3. in 5. razreda pa kot dobro. Učitelji v situacijah (zunaj pouka) znotraj izobraževalne ustanove večinoma uporabljajo SKJ, le v neformalnih situacijah, na primer pri klepetu s sodelavci ob malici, prihaja do uporabe neknjižnega jezika. Na šoli ali v razredu v sklopu pouka potekajo tudi dejavnosti, povezane z narečnim govorom. Ugotovitve raziskave bodo v pomoč učiteljem v občini Ribnica in učiteljem po vsej Sloveniji, saj bodo tudi sami lahko pozornejši na svoj govor in govor učencev pri pouku, v pomoč pa bodo tudi nekaterim prebivalcem občine Ribnica, ki želijo izvedeti, ali učenci pri pouku uporabljajo ribniški narečni govor.L. Peterlin20252025-07-04 08:31:23Magistrsko delo/naloga170361sl