<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170356"><dc:title>Pomen razvoja drobnih gibov pri izbranih testih razvrščanja</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Tinkara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gregorc,	Jera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>Predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>pincetni prijem</dc:subject><dc:subject>razvrščanje</dc:subject><dc:subject>spoznavni razvoj</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali sta pri dejavnostih razvrščanja, ki jih uporabljamo 
v vrtcu, velikost predmetov razvrščanja in čas izvajanja povezana. Želeli smo izvedeti tudi, v 
kolikšni meri različna postavitev predmetov razvrščanja vpliva na hitrost in pravilnost 
razvrščanja. 
V raziskavi je sodelovalo 25 otrok, starih tri do štiri leta. Ocenjevali smo vsakega otroka 
posebej, pri tem je vsak otrok izvajal tri naloge. Vsak izmed testirancev je moral pri prvi nalogi 
v tri škatle razvrstiti 15 žog. Prvih 15 žog je imelo premere 10 cm, 5 cm in 5 mm. Pri drugi 
nalogi so morali v tri škatle razvrstiti drugih 15 žog s premeri 1 cm, 0,5 cm in 0,2 m. Pri tretji 
nalogi pa smo vzeli velikost žog iz prve naloge, le da so vseh 15 žog razvrstili v eno škatlo 
glede na ciljno pozicijo.  
Pridobljene rezultate smo statistično obdelali s programom SPSS, za primerjavo rezultatov pa 
smo uporabili parni t-test. Statistično značilnost smo preverjali na ravni 5-odstotnega tveganja. 
Na podlagi zapisanih rezultatov smo ugotovili, da zahteva po ciljni razporeditvi predmetov pri 
tretji nalogi statistično značilno podaljša čas izvedbe naloge. Ugotovili smo tudi, da ni 
zanesljive povezave med tem, koliko časa je otrok porabil za izvedbo prve naloge, in njegovo 
oceno uspešnosti. S parnim t-testom smo ugotovili, da velikost predmeta statistično značilno 
podaljša čas. Rezultati kažejo na pomen smiselnosti izvajanja preprostejših testov z večjimi 
predmeti in potrebo po nadaljnjem raziskovanju povezave med velikostjo predmeta glede na 
velikost otroka (npr. dlani).</dc:description><dc:publisher>T. Žnidaršič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 08:30:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170356</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
