<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170347"><dc:title>Primerjava poporodne kontracepcije med Slovenijo in Združenimi državami Amerike: pregled literature</dc:title><dc:creator>Bergant,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič Zajec,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>poporodna zaščita pred nosečnostjo</dc:subject><dc:subject>poporodno obdobje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Združene države Amerike</dc:subject><dc:description>Uvod: Kontracepcija je preprečevanje nezaželene nosečnosti z različnimi načini in pripomočki. Vse skupaj pa je vezano na reproduktivno zdravje in pravice. Namen: Želimo primerjati poporodno kontracepcijo v Sloveniji in Združenih državah Amerike ter izpostaviti ključne razlike in podobnosti v dostopnosti ter uporabi kontracepcijskih metod v poporodnem obdobju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki je temeljila na pregledu literature, ki smo jo iskali v domači podatkovni bazi COBIB in tujih podatkovnih bazah (Medline/PubMed, Science Direct, Cinahl) s pomočjo sistemov COBISS in DiKul ter spletnega portala Google Učenjak. Pregledali smo literaturo, ki je dostopna v obsegu celotnega besedila za uporabnike knjižnice Univerze v Ljubljani in ni plačljiva. Literatura je omejena na čas objave med letoma 2014 in 2024. Literatura v slovenskem in angleškem jeziku je bila iskana s pomočjo naslednjih iskalnih nizov: poporodna kontracepcija ALI kontracepcijske metode po porodu / postpartum contraception OR contraceptive methods after birth; reproduktivno zdravje po porodu ALI poporodno obdobje / reproductive health postpartum OR time after birth. Rezultati: Raziskave o poporodni kontracepciji kažejo na številne izzive pri izbiri in dostopu do metod, kot so pomanjkljivo svetovanje, neustrezno zdravstveno zavarovanje ter administrativne in medicinske omejitve. V Sloveniji je sicer dostop do nujne in naravne kontracepcije dober, vendar so sodobnejše metode, kot sta IUV in sterilizacija, pogosto omejene z birokratskimi postopki in dolgimi čakalnimi dobami. V ZDA pa kljub večji razpoložljivosti metod dostop pogosto otežujejo visoki stroški in pogoji zavarovanja. V obeh državah se kot najbolj učinkoviti po porodu priporočajo dolgo delujoče metode (LARC), vendar njihova dejanska uporaba pogosto zaostaja zaradi sistemskih in socialnih ovir. Razprava in zaključek: Primerjava dostopnosti in uporabe poporodne kontracepcije v Sloveniji in Združenih državah Amerike razkriva pomembne razlike, predvsem v dostopnosti do sodobnih metod in kakovosti svetovanja. Slovenija se sooča z omejitvami pri dostopu do kontracepcije zaradi zdravniških pregledov, medtem ko v Združenih državah Amerike na dostopnost metod vplivajo zavarovanja. Pri tem bi oba sistema lahko izboljšala dostop do svetovanja in odstranjevanje ovir, povezanih z dostopnostjo storitev.</dc:description><dc:publisher>[E. Bergant]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 07:46:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
