<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170345"><dc:title>Vpliv motnosti in ultrafiltracije na kakovostno oskrbo s pitno vodo</dc:title><dc:creator>Lavtar,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oder,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak,	Borut	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>dezinfekcija vode</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>NTU</dc:subject><dc:subject>vodooskrba</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnost vode pomeni prisotnost delcev, ki jih tvorijo anorganske in organske snovi ter mikroorganizmi. Nujen je sistem nadzora in odstranjevanja motnosti, saj povišana motnost pitne vode vpliva na učinkovitost dezinfekcije. Namen: Namen dela je bil raziskati učinkovitost dezinfekcije s klorovim preparatom pri naraščanju motnosti pitne vode in oceniti smiselnost izgradnje nove ultrafiltracije na vodnem viru s površinskim vplivom. Metode dela: Ugotavljali smo učinkovitost ultrafiltracije (UF) pri zagotavljanju ustrezne mikrobiološke kakovosti pitne vode in odstranjevanju motnosti. Pregledali smo podatke o neskladnostih na vodnem viru, ki se dezinficira z ultravijolično (UV) svetlobo, ter primerjali učinek UF- in UV-obdelave pitne vode v času obilnega deževja. V laboratoriju smo pripravili tri vzorce različnih stopenj motnosti pitne vode, ki smo jim dodali enake količine bakterijske kulture E. coli in dezinfekcijskega sredstva. Učinkovitost dezinfekcije smo ugotavljali z metodo štetja bakterijskih kolonij, ki so po inkubaciji porasle na gojiščih. Rezultati: Vsi vzorci pitne vode, odvzeti po UF, so bili mikrobiološko skladni z Uredbo o pitni vodi. Vzorci pitne vode po dezinfekciji samo z UV-svetlobo niso bili skladni z mejnimi vrednostmi mikrobioloških parametrov. V vseh neskladnih vzorcih so bile prisotne koliformne bakterije, v dveh vzorcih pa tudi E. coli. Zaradi povišane motnosti vodnega vira, ki se dezinficira z UV- svetlobo, je bil večkrat izdan ukrep prekuhavanja, kar pa ni bilo potrebno za vodna vira, ki se obdelujeta po postopku UF. Z laboratorijskim kontroliranim poskusom smo ugotovili, da je bila dezinfekcija motne vode s klorovim preparatom učinkovitejša pri nizkih motnostih, vendar je bila razlika v učinkovitosti pri 0 in 20 NTU manjša od pričakovanj. Dezinfekcija vode z motnostjo 10 in 20 NTU ni bila v nobenem našem poskusu popolnoma uspešna. Razprava in zaključek: V sklopu raziskave smo ugotovili, da UF učinkovito zmanjšuje motnost vodnih virov in zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost pri dobavi pitne vode. Obdelava z UV-dezinfekcijo občasno ne zagotavlja mikrobiološke skladnosti pitne vode; v primeru povišane motnosti je smiseln ukrep prekuhavanja pitne vode. Povišana motnost vpliva na učinkovitost dezinfekcije vode, vendar ima motnost do 20 NTU, kadar motnost povzroča kalcijev karbonat, na dezinfekcijo majhen vpliv.</dc:description><dc:publisher>[J. Lavtar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-04 07:45:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
