<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170245"><dc:title>Znamčenje z nišnimi kulturnimi proizvodi kot sredstvo javne diplomacije države</dc:title><dc:creator>Štepec,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Udovič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>znamčenje države</dc:subject><dc:subject>kulturni proizvod</dc:subject><dc:subject>primerjalne prednosti</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>rebula</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava znamčenje kot sredstvo javne diplomacije države, ki za preseganje omejitev tradicionalni diplomatskih pristopov pri prepričevanju in privlaku tujih javnosti uporablja vire mehke moči. Kot primerjalne prednosti, s katerimi država oblikuje svojo podobo, magistrsko delo izpostavlja nišne kulturne proizvode, ki so močno zasidrani v kulturi in identiteti naroda, s čimer posedujejo tudi notranjo legitimnost in sposobnost, da zaradi svojih atributov učinkoviti naslavljajo tujo javnost. Magistrsko delo se pri identifikaciji dejavnikov, ki spodbujajo in zavirajo znamčenje države z nišnimi kulturnimi proizvodi, opira na lasten petfazni model, ki je v nadaljevanju apliciran na empirično analizo slovenskega vina in vinske sorte rebula. Na podlagi slednje ugotavlja, da imajo nišni kulturni proizvodi, ki že uživajo notranjo legitimnost domačega občinstva, ob močni podpori odločevalcev, urejenem institucionalnem in zakonodajnem okviru ter obstoječih strateških usmeritvah velik potencial, da oblikujejo podobo države na kulturnem, gospodarskem in političnem področju.</dc:description><dc:publisher>M. Štepec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:56:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170245</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
