<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170221"><dc:title>Poskus o šumu</dc:title><dc:creator>Snoj,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čerče,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčin,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>šum</dc:subject><dc:subject>hiperprodukcija</dc:subject><dc:subject>interferenca</dc:subject><dc:subject>samonanašalnost</dc:subject><dc:subject>motnja</dc:subject><dc:subject>rezistenca</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:description>Izhodišče diplomskega dela je odziv na hiperstimulirajočo sodobnost, prepravljeno s podobami in informacijami. V prvem delu obravnavam šum in ga opredelim kot motnjo, ki deluje kot ključni dejavnik iz ozadja, pri čemer razmerje med šumom in signalom povežem z izkustvom proliferacije dražljajev v okolju subjekta, ki posega v procese njegove subjektivizacije. Ob tem se navežem na alteracijo okolja, ki se kaže kot temeljna posledica prenasičene sodobne infosfere, pod pritiskom katere nastaja tudi umetniška hiperprodukcija. V nadaljevanju prek obravnave umetniških del Johna Cagea, Ryojija Ikede in Edith Dekyndt pod vprašaj postavim slikarski medij in njegovo zmožnost dohajanja afektivnosti drugih sodobnih medijev. V zadnjem delu se posvetim nazorskemu zakulisju svoje serije slik Poskus o šumu ter interpretiram njihovo samonanašalno naravo in koncept šuma kot motnje, ki je v rezistenci reificiran v materialu skozi proces konstruiranja podobe, pri čemer se opiram predvsem na filozofske izpeljave Fredrica Jamesona, Franca Berardija - Bifa, Bojane Kunst in Walterja Benna Michaelsa.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:27:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
