<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170217"><dc:title>Kineziološki pristop pri subakromialnem utesnitvenem sindromu</dc:title><dc:creator>Kosmač,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavač,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ramenski sklep</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:subject>subakromialni utesnitveni sindrom</dc:subject><dc:subject>program vadbe</dc:subject><dc:description>Ramenski sklep velja za enega najbolj gibljivih in obenem najbolj kompleksnih sklepov v telesu, zato je velikokrat podvržen poškodbam. Med najpogostejše poškodbe ramenskega sklepa uvrščamo subakromialni utesnitveni sindrom (SAUS), ki nastane zaradi utesnitve mehkih tkiv med akromionom in glavo nadlaktnice. Pogosto povzroči bolečine, zmanjšano gibljivost in omejitev funkcionalnosti v rami. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako individualno prilagojen program vadbe vpliva na izboljšanje funkcionalnega stanja rame pri posameznici s subakromialnim utesnitvenim sindromom. V uvodnih poglavjih smo predstavili anatomijo ramenskega sklepa, biomehaniko gibanja, različne mehanizme nastanka SAUS ter vlogo rehabilitacijske vadbe pri odpravljanju simptomov. V nadaljevanju smo opisali in izvedli osemtedenski program vadbe, ki je temeljil na vajah za gibljivost, krepitvi rotatorne manšete in stabilizatorjih lopatice ter na senzomotorični kontroli. Na podlagi izvedenih meritev in subjektivnih opažanj merjenke smo po koncu programa ugotovili zmanjšanje bolečin, povečanje gibljivosti in moči ter večjo samozavest pri izvajanju vsakodnevnih opravil, s čimer smo potrdili vse zastavljene cilje in hipoteze ter dokazali, da ima ustrezno načrtovana in prilagojena vadba pomemben vpliv pri zmanjševanju simptomov SAUS ter izboljšanju funkcionalnosti ramenskega obroča. Nenazadnje smo poudarili pomen nadaljevanja telesne aktivnosti tudi po zaključenih rehabilitacijskih programih, saj se tako vzdržuje doseženo funkcionalno stanje in kakovost življenja ter zmanjšuje tveganje za ponovitev težav.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:27:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
