Telesna in kognitivna vadba za ublažitev funkcionalnega upada pri hemodializnih bolnikihGogala, Eva (Avtor) Bogataj, Špela (Mentor) hemodialzni bolnikikognitivne sposobnostigibalne sposobnostimed-dializna telesna vadbakognitivni treningZaradi staranja populacije hemodializnih (HD) bolnikov in povečane obremenitve zaradi gibalnega in kognitivnega upada ter krhkosti je izvajanje ciljno usmerjenih intervencij za preprečevanje funkcionalnega upada nujno potrebno. Cilj te magistrske naloge je bil oceniti učinek med-dializnega kognitivnega treninga v kombinaciji s telesno vadbo (med-dializno kolesarjenje) na koncentracijo možganskega nevrotrofičnega faktorja (BDNF), zaznavanje mentalne utrujenosti, stopnjo krhkosti, kakovost življenja, kognitivne sposobnosti ter telesno zmogljivost pri HD bolnikih. V randomizirani, kontrolirani intervencijski raziskavi je sodelovalo 32 HD bolnikov, ki so bili naključno razdeljeni v eksperimentalno (n = 16) in kontrolno skupino (n = 16). Bolniki v eksperimentalni skupini so med dializo trikrat tedensko v 12-tedenski intervenciji izvajali kombinacijo 30–45-minutnega kolesarjenja na prilagojenem kolesu in kognitivnega treninga preko tabličnega računalnika, medtem ko je kontrolna skupina prejemala standardno HD oskrbo. Meritve so vključevale koncentracijo serumskega BDNF, subjektivno zaznavanje mentalne utrujenosti (vizualna analogna skala – M-VAS), krhkost (Edmontonova lestvica krhkosti – EFS), kvaliteto življenja (fizična (PCS) in mentalna komponenta (MCS)), kognitivne sposobnosti (Montrealska lestvica spoznavnih sposobnosti – MoCA) ter telesno zmogljivost (test vstani in pojdi – TUG). Statistična analiza je bila opravljena z uporabo parnih t-testov in analize variance za ponovljene meritve (ANOVA-RM) ter s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina dosegla značilen upad zaznavanja mentalne utrujenosti (p = 0,042) in značilno izboljšanje rezultata MoCA testa (p < 0,001) ter TUG testa (p < 0,001). Eksperimentalna skupina je ohranila vrednosti BDNF, medtem ko se je v kontrolni skupini koncentracija značilno znižala (0,006). Ugotovljena je bila negativna povezanost med spremembo koncentracije BDNF in spremembo mentalne utrujenosti pri celotnem vzorcu (r = -0,554; p = 0,001). Krhkost se je v eksperimentalni skupini zmanjšala (čeprav neznačilno), pri kontrolni pa značilno poslabšala (p = 0,011). Zaključki raziskave kažejo, da kombinirana intervencija med-dializnega kolesarjenja in kognitivnega treninga lahko pozitivno vpliva na zmanjšanje mentalne utrujenosti, izboljšanje kognitivnih in telesnih sposobnosti ter s tem prispeva k večji kakovosti življenja HD bolnikov. Ti rezultati podpirajo vključitev takšnih intervencij v redno klinično prakso, s čimer bi se lahko zmanjšale negativne posledice gibalnega in kognitivnega upada ter krhkosti v tej populaciji.20252025-07-02 15:27:25Magistrsko delo/naloga170214sl