<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170212"><dc:title>Praznina, pridobljena z izbrisom</dc:title><dc:creator>Črešnik,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gumilar,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Benčin,	Rok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slikarstvo</dc:subject><dc:subject>avtoportret</dc:subject><dc:subject>anti-portret</dc:subject><dc:subject>nevidno</dc:subject><dc:subject>sled</dc:subject><dc:subject>praznina</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga.</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu raziskujem praznino, ki nastane kot rezultat subtraktivnega slikarskega posega. Z odvzemom elementov pride do specifičnega tipa praznine, pri katerem poudarek ni na tistem, kar je bilo odvzeto, temveč na odmevu, praznini sami. Prek naturalističnega preslikavanja figur in ustvarjanja na prvotnem mediju sicer skritega ozadja se v podobi ustvari nov prostor. Pri tem pride tudi do kritičnega trenutka pri gledalcu, ko se zave, da je bil zaveden, da vizualna podoba prvemu vtisu ne ustreza popolnoma in da mu je nekaj skrito. Z uporabo lastnih otroških fotografij in videov je moment prepoznanja prevare še močnejši, saj je prvotni občutek vstopa v intimo ovržen, ko gledalec prepozna, da intimnega prostora ni zaradi izbrisa avtoričine otroške podobe. Odsotnost se manifestira v praznini, ki pridobi vlogo glavnega akterja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:27:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
