<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170209"><dc:title>Vrednotenje vpliva prestrezanja padavin na kinetično energijo dežnih kapljic</dc:title><dc:creator>Radulović,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zabret,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>prestrezanje padavin</dc:subject><dc:subject>prepuščene padavine</dc:subject><dc:subject>kinetična energija</dc:subject><dc:subject>vegetacije</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:description>Med procesom prestrezanja padavin vegetacija posredno vpliva na različne naravne procese, med drugim tudi na erozijo tal. Kot kazalnik erozijskega potenciala padavin se pogosto uporablja kinetična energija (KE) dežnih kapljic. Sprememba mikrostrukture dežnih kapljic po stiku z vegetacijo pomembno vpliva na spremembo njihove kinetične energije. Cilj te naloge je ovrednotiti vpliv prestrezanja padavin na kinetično energijo dežnih kapljic pod krošnjami dveh različnih drevesnih vrst, v različnih fenoloških fazah in v različnih meteoroloških pogojih. V obravnavanem dvoletnem obdobju smo s tremi optičnimi disdrometri pridobili 1-minutne podatke o padavinah na prostem ter o prepuščenih padavinah pod krošnjami breze in bora. Skupaj je bilo v obravnavanem obdobju zaznanih 171 padavinskih dogodkov, ki smo jih razdelili na suho in mokro podobdobje ter na dve fenološki fazi, in sicer na obdobje vegetacije in obdobje mirovanja. Za vsak padavinski dogodek smo izračunali velikosti kapljic (D50) in njihovo KE. Dodatno smo analizirali tudi podatke o meteoroloških razmerah med dogodki. Za oceno odnosa med vplivnimi spremenljivkami in KE dežnih kapljic smo uporabili dve metodi strojnega učenja, metodo ojačanih regresijskih dreves (BRT) in metodo naključnega gozda (RF). Z obema metodama smo analizirali dve ločeni skupini podatkov, in sicer vpliv značilnosti padavin ter vpliv značilnosti prepuščenih padavin na KE dežnih kapljic pod krošnjami dreves. Rezultati kažejo, da na KE dežnih kapljic močno vpliva prisotnost listov na krošnji, saj je breza veliko bolj vplivala na znižanje KE v obdobju vegetacije. Glede na celotno obravnavano obdobje je breza v povprečju znižala KE dežnih kapljic za 32 % v obdobju vegetacije, v obdobju mirovanja pa za 18 %. Pomembno vlogo ima tudi vrsta vegetacije, saj bor prestreže večjo količino padavin kot breza (za 37.5 % večjo glede na celotno obravnavano obdobje) in s tem pomembneje vpliva tudi na KE dežnih kapljic. Obe metodi strojnega učenja sta pokazali, da je količina padavin oziroma prepuščenih padavin najvplivnejša spremenljivka, ne glede na obdobje ali tip vegetacije. Rezultati kažejo tudi, da ima trajanje padavin večji vpliv na KE dežnih kapljic v obdobju, ko je krošnja olistana ter da imata D50 in maksimalna hitrost vetra večji vpliv v primeru, ko obravnavamo vpliv prepuščenih padavin na KE dežnih kapljic pod krošnjami dreves.</dc:description><dc:publisher>[L. Radulović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 15:27:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
