Plenjenje in hranjenje s plenom pri evrazijskem risu (Lynx lynx) v Julijskih AlpahHvala, Tilen (Avtor) Krofel, Miha (Mentor) evrazijski risLynx lynxJulijske Alpeplenjenjeizbira habitatakleptoparazitizemfrekvenca plenjenjaGPS telemetrijaEvrazijski ris (Lynx lynx) spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je prek GPS telemetrije omogočilo spremljanje ekologije risa na doslej neraziskanem območju. Namen naloge je bil ugotoviti strukturo risjega plena ter prepoznati mrhovinarje, ki se hranijo z ostanki risjega plena v Julijskih Alpah, ter ugotovitve primerjati s podatki iz slovenskih Dinaridov. Z algoritmi smo prepoznali gruče GPS lokacij, ki so odražale uplenitve plena, preko katerih smo primerjali čas iskanja plena ter čas hranjenja na plenu med proučevanima območjema. Z uporabo posplošenega mešanega linearnega modela (GLMM) smo analizirali habitatne razmere na lokacijah, kjer je bil ris pri lovu uspešen, in jih primerjali z razpoložljivimi habitatnimi razmerami v Julijskih Alpah. Ugotovili smo značilne razlike v strukturi plena med proučevanima območjema, z največjo razliko v deležu zastopanosti gamsa (Rupicapra rupicapra) med najdenimi uplenjenimi živalmi. Čas iskanja plena je bil v Alpah 14,4 % krajši v primerjavi z Dinaridi, kar bi lahko bila posledica pretekle odsotnosti tega plenilca na območju ter posledično potencialno manj izraženega protiplenilskega vedenja plenskih vrst. Čas hranjenja na plenu v Alpah je bil 14,2 % daljši, kar bi lahko bilo povezano z nižjo stopnjo kleptoparazitizma ostankov plena s strani rjavega medveda (Ursus arctos) v Alpah (3,4 % vseh popisanih plenov) v primerjavi z Dinaridi (46 % vseh popisanih plenov). Risi v Julijskih Alpah za plenjenje izbirajo višje nadmorske višine in manjše naklone v primerjavi z razpoložljivimi nadmorskimi višinami ter nakloni. Preseljeni risi so raje plenili v gozdu oziroma njegovi neposredni bližini, medtem ko potomci preseljenih risov niso izkazovali preference plenjenja v gozdu, kar se je izrazilo tudi v razlikah v strukturi plena. Pričujoče delo je prvo, ki celostno raziskuje plenjenje in prehranjevanje risa v slovenskih Alpah. Naše ugotovitve so lahko pomembno orodje za lovskoupravljavsko načrtovanje in upravljanje prostoživečih živali.[T. Hvala]20252025-07-02 14:04:27Magistrsko delo/naloga170189sl