<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170187"><dc:title>Pokopališki opus Dušana Ogrina</dc:title><dc:creator>Žaucer,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kučan,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zgonik,	Nadja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Dušan Ogrin</dc:subject><dc:subject>pokopališki opus</dc:subject><dc:subject>krajinska arhitektura</dc:subject><dc:subject>pokopališče</dc:subject><dc:subject>oblikovalski jezik</dc:subject><dc:description>Bogat pokopališki opus profesorja Dušana Ogrina je v magistrski nalogi dobil prvo podrobnejšo analizo, saj do sedaj njegovi projekti pokopališč še niso bili sistematično zbrani, preučeni in javno predstavljeni. Namen naloge je ovrednotiti pokopališki opus Dušana Ogrina in določiti njegov značilni prepoznavni oblikovalski jezik, s poudarkom na podrobnejši analizi izvedenih pokopališč. Metoda dela temelji na sistematičnem zbiranju in pregledu do sedaj še neraziskanega gradiva in oblikovanju analiz, ki naj pomagajo objektivno ovrednotiti uspešnost Ogrinovih pokopaliških zasnov in določiti njegov značilni slog. Glavna osnova za izdelavo splošne in podrobne analize izhaja iz Ogrinovih lastnih teoretskih izhodišč, ki jih je oblikoval tako z načrtovalskim delom kot v dolgoletni pedagoški praksi, zlasti pri poučevanju teorije krajinske arhitekture načrtovanja krajinskih ureditev. Ta izhodišča so v nalogi preoblikovana v merila, ki so predstavljena v dveh obrazcih. Uporabljena je tudi metoda primerjav pokopaliških zasnov, kar vodi do kategorizacije v tri prepoznavne skupine. Izvedena je primerjava pokopališč z deli Ogrinovih sodobnikov iz tujine, saj se je glede na nekatere ugotovljene podobnosti predvidoma zgledoval po primerih pokopališč gozdnega, tratnega in parkovnega tipa. Značilen oblikovalski jezik določajo prepoznavni in pogosto ponavljajoči se vegetacijski in drugi oblikovni elementi v določenih kombinacijah. Naloga je preučevala razmerja med volumni in ploskvami in druge oblikovne prvine, po katerih lahko identificiramo Ogrinov prepoznavni slog. Kako je Ogrin upošteval svoja lastna teoretska izhodišča, je preverjeno na primeru štirih izvedenih pokopališč. Naloga prikaže tudi, kako so se zasnove skozi čas spreminjale in vraščale v prostor, med njimi pa glede na rezultate analiz upravičeno najbolj izstopa večkrat nagrajeno pokopališče Srebrniče v Novem mestu.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 14:04:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
