Vpliv biotskega in abiotskega šuma na vibracijsko komunikacijo polkrilcev (Insecta: Hemiptera).Janža, Rok (Avtor) Polajnar, Jernej (Mentor) Stritih Peljhan, Nataša (Komentor) vibracijska komunikacijašumzelena smrdljivkaškržatkimaskiranjeZaradi občutljivosti vibracijskih sistemov na šum smo preučili njegove učinke na tri vrste polkrilcev. Pri samcih zelene smrdljivke je šum zmanjšal sposobnost prepoznave in lokalizacije umetnega samičjega pozivnega napeva (FCS). S signali spektralno prekrivajoči se šum (SON) je znižal občutljivost vibracijskih receptorskih nevronov na FCS in njegovo frekvenčno kodiranje, medtem ko je s signali spektralno neprekrivajoči se šum (NON) vplival le na frekvenčno kodiranje. Modeliranje je pokazalo, da so spremembe v valovni obliki FCS, na račun šuma, zmotile ključne znake za lokalizacijo. Ti izsledki kažejo na nov mehanizem maskiranja, ki je potencialno edinstven za vibrosenzorne sisteme, in poudarjajo občutljivost vibracijsko posredovanega vedenja na šum. Nasprotno pa so samci vrste A. makarovi, ki so iskali vir umetnega odzivnega napeva samic, izpostavljeni biotskemu in abiotskemu vibracijskemu šumu, dosegli primerljiv uspeh pri iskanju s kontrolno skupino, kljub zmanjšanemu signalizacijskemu naporu. Nelinearni amplitudni gradienti signalov so oteževali lokalizacijo, vendar spodbudili strategije hitrega iskanja s številnimi obrati, ki so kompenzirale nejasne usmeritvene znake na rastlini. Izmerili smo sumarično frekvenčno občutljivost vibracijskih receptorskih nevronov dveh vrst škržatkov iz rodu Aphrodes, kar predstavlja prve podatke v literaturi za podred Auchenorrhyncha. Pri primerjalnem vedenjskem poskusu z živimi pari škržatkov se je pokazalo, da je inhibicija vedenja pri obeh vrstah odvisna predvsem od spektra vibracijskega šuma. Medtem, ko je bila pri vrsti A. makarovi motena predvsem lokalizacija, so se negativni učinki šuma pri vrsti A. bicincta 'Dragonja' odražali tudi z inhibicijo signalizacije in iskanja.[R. Janža]20252025-07-02 14:03:22Doktorsko delo/naloga170181sl