Določevanje izbranih fizikalno-kemijskih lastnosti vina Chardonnay za strojno učenjeMigan, Melanie (Avtor) Marolt, Gregor (Mentor) Markelj, Jernej (Komentor) vinoelementna sestavaFT-IR spektroskopijaICP-OESPCA analizaVino spada v eno najstarejših in najbolj cenjenih alkoholnih pijač. Pridobiva se ga s fermentacijo grozdnega soka, kjer ni prisotnih dodatkov, kot so encimi, sladkorji ali druga hranila. Vino vsebuje največ etanola in vode, ki sta tudi glavni sestavini vina in hkrati tudi druge številne spojine, kot so sladkorji, organske kisline, vitamini in minerali, ki skrbijo za okus in aromo samega vina. V okviru diplomske naloge sem analizirala in primerjala fizikalno-kemijske lastnosti 79 različnih vzorcev vina Chardonnay. Na podlagi uravnavanja pH sem želela ugotoviti, ali se fizikalno-kemijske lastnosti spreminjajo z dodatkom kisline (HCl) ali baze (NaOH). Pri raziskavi sem uporabila tehniko Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (FT-IR), ki omogoča določevanje funkcionalnih skupin, ki so prisotne v vzorcu glede na absorbirano infrardečo svetlobo pri različnih valovnih dolžinah. Ugotovila sem, da pri različni pH vrednostih ni bilo večjih razlik med spektri, kar bi lahko mogoče pripisala večji prisotnosti etanola in vode ali pa, da dodatek kisline ali baze ne povzroči bistvene strukturne spremembe prevladujočih molekul. Za določitev vsebnosti kovin v vzorcih sem uporabila tehniko Induktivno sklopljene plazme z optičnim emisijskim spektrometrom (ICP-OES). Določevala sem koncentracijo 36 elementov, od tega jih je bilo samo 19 nad mejo zaznave, zato ostalih elementov nisem upoštevala pri analizi. Na podlagi rezultatov, sem vzorce razdelila na tri slovenske pokrajine – Dolenjsko, Primorsko in Štajersko. Za statistično obdelavo podatkov sem uporabila Metodo glavnih osi (PCA) in ugotavljala, ali se glede na različne slovenske pokrajine pridelave vina tudi vsebnost elementov razlikuje, glede na poreklo vina. Večinsko so se vina iz Štajerske in Primorske povezovala v dve skupini, vina iz Dolenjske pa niso tvorila ločene skupine, ampak so prekrivala del vzorcev iz obeh regij. To bi lahko bila posledica drugačne prsti, v kateri raste trta, kar posledično vpliva na elementno sestavo vina in na razlike med posameznimi slovenskimi regijami. Rezultati lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju vpliva geografskega porekla na sestavo vina.20252025-07-02 13:35:10Diplomsko delo/naloga170174sl