<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170139"><dc:title>Določanje koncentracij izbranih težkih kovin v površinski vodi reke Krke</dc:title><dc:creator>Zver,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>reka Krka</dc:subject><dc:subject>metoda ICP-OES</dc:subject><dc:subject>škodljivi učinki</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem predstavila težke kovine in se osredotočila na njihovo prisotnost v okolju, ki je posledica naravnih in antropogenih virov. Vključila sem negativne učinke antimona, arzena, cinka, kadmija, kobalta, kroma, molibdena, niklja, svinca in živega srebra na okolje ter povzela vpliv le-teh na človeka. V delu sem predstavila tudi zakonodajno ozadje v Sloveniji, pri katerem sem se osredotočila na predpisane mejne vrednosti koncentracij izbranih težkih kovin, ki so potrebne za ohranjanje kakovosti vodnega sistema kot okolja v celoti.
V okviru eksperimentalnega dela sem izvedla analizo ICP-OES, s pomočjo katere sem na petih vzorčnih mestih (izvir reke Krke, Soteska, Češča vas, Otočec in izliv v reko Savo) odvzela površinsko vodo reke Krke in z omenjeno metodo določila koncentracije izbranih težkih kovin. Na osnovi rezultatov sem preučila spreminjanje oz. prisotnost izbranih težkih kovin (antimon, arzen, kadmij, kobalt, krom, molibden, nikelj in svinec) po vodotoku navzdol in jih primerjala s podatki, pridobljenih s strani ARSO za leto 2023, ki tovrstne analize izvaja na letni ravni. Pridobljene rezultate sem primerjala tudi z zakonskimi predpisi oz. mejnimi vrednostmi, ki veljajo za Slovenijo.
Glede na pridobljene rezultate je večina izbranih težkih kovin (antimon, arzen, kadmij, kobalt, krom, molibden, nikelj in svinec) pod mejo zaznave z izjemo aluminija, barija in cinka. Določene koncentracije kažejo, da je kakovost površinske vode v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, ki skrbijo za kakovost okolja (prehranska veriga, pitna voda) in varnost ljudi. Kljub temu da so bili pridobljeni rezultati skladni z mejnimi vrednostmi, pa je potrebno za ohranjanje takega stanja upoštevati preventivne ukrepe za nadaljnje ohranjanje kakovostnega stanja površinske vode. Med te spadajo redni monitoringi in analize površinske vode ter ozaveščanje ljudi in okoliških podjetij o pomembnosti tako kakovosti vode kot tudi okolja na splošno.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 13:29:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
