Skrbništvo odraslih oseb: neposredno izvajanje skrbniških nalogBučar, Nika (Avtor) Sobočan, Ana Marija (Mentor) skrbništvo odraslih osebizvajanje neposrednih skrbniških nalogcenter za socialno deloavtonomijasocialna vključenostoskrba starih ljudiV magistrskem delu sta obravnavana področje skrbništva odraslih oseb v Sloveniji ter vloga centrov za socialno delo in skrbnikov pri izvajanju skrbniških nalog. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako socialne delavke in skrbnice izvajajo skrbniške naloge, s kakšnimi ovirami se soočajo in kako sodelujejo z varovanci. V magistrskem delu je poudarek predvsem na skrbništvu odraslih oseb v kontekstu starih ljudi, saj so sogovornice, vključene v raziskavo, večinoma delile izkušnje, povezane s starejšimi varovanci. Tudi socialne delavke, ki so sodelovale v raziskavi, so na vprašanja odgovarjale predvsem z vidika dela s starimi ljudmi, saj prav ti najpogosteje potrebujejo skrbniško zaščito. Teoretični del magistrskega dela temelji na pregledu relevantne domače in tuje literature, ki obravnava skrbništvo odraslih oseb, njegovo zakonsko ureditev, družbeni kontekst staranja in avtonomije, različne oblike oskrbe starih ljudi ter etične vidike skrbništva. Posebna pozornost je namenjena tudi medgeneracijski solidarnosti in vlogi socialnega dela na področju skrbništva odraslih oseb. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri je sodelovalo pet socialnih delavk in pet skrbnic. Podatki so bili zbrani s pomočjo delno standardiziranih intervjujev in analizirani po metodi kvalitativne analize. Rezultati raziskave kažejo, da so spremembe, ki jih je prinesel Družinski zakonik (2019), pozitivno vplivale na izvajanje skrbništva. Socialne delavke in skrbnice se pri izvajanju skrbništva soočajo s številnimi izzivi, med katerimi izstopajo pomanjkanje časa, kadrovska podhranjenost in psihološke obremenitve. Raziskava je pokazala, da imajo varovanci pogosto šibke socialne mreže. Posebej izpostavljena je bila problematika institucionalne oskrbe, ki varovancem omejuje avtonomijo in socialno vključenost. Skrbništvo nad odraslimi tako odpira pomembna vprašanja avtonomije, zaščite, pravice do samoodločanja in morebitnih zlorab sistema skrbništva. V raziskavi se proučuje, kako poteka neposredno izvajanje skrbniških nalog, s katerimi izzivi se pri tem soočajo socialne delavke in skrbnice, kakšno vlogo imajo skrbniki pri zagotavljanju blaginje varovancev, katere oblike podpore in pomoči so jim na voljo ter kakšna so etična vprašanja, s katerimi se srečujejo v praksi skrbništva. Poleg tega so v nalogi analizirani tudi alternativni modeli podpore starim ljudem, kot sta podprto odločanje in krepitev skupnostne oskrbe, ki lahko v določenih primerih predstavljajo bolj vključujoče in manj omejujoče oblike pomoči kot tradicionalno skrbništvo. Na podlagi ugotovitev so oblikovani predlogi za izboljšanje sistema skrbništva odraslih oseb, ki vključujejo povečanje števila zaposlenih na centrih za socialno delo, oblikovanje seznama potencialnih skrbnikov, uvedbo izobraževanj in podpornih skupin za skrbnike ter večje ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi skrbništva.[N. Bučar]20252025-07-02 13:20:44Magistrsko delo/naloga170137sl