Razvoj analiznih metod za oddaljeno spremljanje aktivnosti bolezni bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijoPenko, Petra (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) Drobne, David (Komentor) Kronična vnetna črevesna bolezenmalondialdehidmikrovzorčenjeposušeni krvni madežiKronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je dolgotrajna bolezen, ki prizadene predvsem sluznico črevesja. Za bolezen je značilen nepredvidljiv potek z izmenjujočimi se obdobji poslabšanja in remisije, ko so simptomi začasno odsotni. Povečano vnetje v aktivni fazi KVČB vodi do povečanega obsega oksidativnega stresa v telesu, kar povečuje obseg lipidne peroksidacije in s tem povišanje kazalnikov kot je malondialdehid (MDA). Ta torej lahko služi kot pomemben kazalnik aktivnosti bolezni. Namen magistrske naloge je bil razviti, optimizirati in validirati zanesljivo metodo za kvantitativno določanje koncentracije MDA v posušenih krvnih madežih (DBS). Razvito metodo smo temeljili na že obstoječi metodi ekstrakcije MDA iz DBS vzorcev, ki smo jo združili z drugo že razvito metodo za določanje MDA v plazemskih vzorcih. Metodi smo združili in ustrezno prilagodili za potrebe naše raziskave, nato pa smo jo poskušali optimizirati. Tekom optimizacije smo raziskali štiri potencialne dejavnike (čas stresanja vzorca v ekstrakcijskem mediju, vpliv stresanja ali izpostavitve vzorca ultrazvočnim valovom, vpliv dodajanja različnih razmerij volumnov ekstrakcijskega topila in vpliv koncentracije derivatizacijskega reagenta). Kot najbolj optimalno se je izkazalo enkratno 30 minutno stresanje DBS vzorcev v 200 µl ekstrakcijskega medija na stresalniku, nato pa derivatizacija z 2,4-dinitrofenilhidrazinom s koncentracijo 1 mg/ml. Poleg same optimizacije ekstrakcije smo izvedli tudi test vpliva volumna krvi v DBS vzorcih na odziv MDA in test stabilnosti DBS vzorcev, kjer smo raziskali še vpliv hematokrita. Linearna odvisnost odziva MDA od volumna krvi v DBS vzorcih je bila potrjena, izvedeni testi stabilnosti pa so potrdili, da so vzorci MDA nestabilni pri povišanih temperaturah, relativno stabilni na sobni temperaturi, najbolj stabilni pa v primeru hrambe na hladnem. Ugotovili smo, da tudi hematokrit vpliva na dobljene rezultate. Tekom raziskave smo izvajali tudi meritve MDA v DBS in plazemskih vzorcih bolnikov s KVČB. Koncentracijo MDA v DBS vzorcih smo primerjali z izmerjenim koncentracijami MDA v plazemskih vzorcih in ugotovili, da trendi padanja in naraščanja koncentracij med temi vzorci niso primerljivi. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da bi bilo smiselno v prihodnje dodatno preučiti vpliv volumna krvi in hematokrita na koncentracije MDA DBS vzorcih. Poleg tega bi bilo smiselno ponovno raziskati korelacijo med koncentracijami MDA v DBS in plazemskimi vzorci bolnikov, s konstantnimi pogoji hrambe vzorcev.20252025-07-02 13:17:25Magistrsko delo/naloga170121sl