Sistematični literaturni pregled zdravilnih učinkovin za zdravljenje akenMaglov, Špela (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) aknezdravilne učinkovineliteraturni pregledNavadna mozoljavost oziroma acne vulgaris so ena pogostejših motenj kože z značilnim kroničnim potekom. Akne se pogosto razvijejo že v adolescenci ali šele v odrasli dobi. Razlikujejo se po obliki in stopnji kožnih lezij, povzročajo lahko brazgotine in vplivajo na duševno zdravje. Namen naloge je bil pripraviti sistematični pregled zdravilnih učinkovin za zdravljenje aken. Z definiranim iskalnim profilom in izbranimi vključitvenimi kriteriji, smo v podatkovni bazi PubMed poiskali ustrezne članke. Rezultate smo predstavili glede na vrsto terapije (lokalna ali sistemska) ter jih dodatno razčlenili po podskupinah glede na njihov mehanizem delovanja. Pri pregledu smo se v večji meri osredotočili na zdravilne učinkovine, ki so že v klinični uporabi. V diplomsko nalogo smo vključili 51 člankov, v katerih je bilo navedenih 53 zdravilnih učinkovin, ki se v klinični praksi uporabljajo za zdravljenje aken. Od tega se jih 30 uporablja za lokalno in 36 za sistemsko zdravljenje, med njimi se jih lahko 13 uporablja lokalno ali sistemsko. Za lokalno zdravljenje so na voljo retinoidi, protibakterijske učinkovine, keratolitiki in druge zdravilne učinkovine (npr. klaskoteron, metformin, benzoilperoksid). Sistemsko se uporabljajo retinoidi, protibakterijske učinkovine, peroralni kontraceptivi in druge zdravilne učinkovine(npr. nikotinamid, spironolakton, flutamid). V splošnem velja, da blage akne zdravimo lokalno. Pri tem se najpogosteje uporabljajo benzoilperoksid, topikalni retinoidi in azelainska kislina. Pri hujših oblikah posegamo po sistemski terapiji, ki je primerna tudi v primerih, ko lokalno zdravljenje ni bilo uspešno. Sistemsko se najpogosteje uporabljajo tetraciklini, zlasti doksiciklin in limeciklin, ter izotretinoin. V člankih smo zasledili tudi druge spojine in rastlinske izvlečke za zdravljenje aken, ki jih ne uvrščamo med zdravilne učinkovine. Prevladujejo rastlinski izvlečki (npr. izvleček sivke in soje), nekaj je tudi keratolitikov (npr. glikolna kislina, retinojska kislina) in prehranskih dopolnil (npr. omega-3 in omega-6 maščobne kisline). Nekaj zdravilnih učinkovin je še v fazi kliničnih preskušanj. Te imajo lahko enak mehanizem delovanja kot tiste, ki so že v uporabi, ali drugačen mehanizem delovanja (npr. zaviralci acetilholina, zaviralci levkotrienov). Za zdravljenje aken je na voljo več različnih zdravilnih učinkovin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja in neželenih učinkih. Z ustrezno terapijo, ki jo prilagodimo posamezniku, oziroma kombinacijo ustreznih zdravilnih učinkovin lahko uspešno odpravimo akne.20252025-07-02 13:17:15Diplomsko delo/naloga170119sl