<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=170061"><dc:title>Izkušnja starša otroka s posebnimi potrebami z zgodnjo obravnavo na Koroškem</dc:title><dc:creator>Kralj,	Anuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>zgodnja obravnava</dc:subject><dc:subject>izkušnja</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo izkušnjo matere otroka s posebnimi potrebami na Koroškem, ki je vključen v proces zgodnje obravnave. 
V teoretičnem delu magistrskega dela predstavimo sistem zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na slovenskem prostoru. Najprej predstavimo razvoj otroka v zgodnjem obdobju, pri čemer se osredotočimo na gibalni, zaznavni, spoznavni, govorni in čustveni razvoj. Podrobno opredelimo pojem zgodnje obravnave in prikažemo njen zgodovinski razvoj. Predstavimo skupine otrok, ki so vključeni v proces zgodnje obravnave, kako poteka njihova vključitev in kasnejše izvajanje zgodnje obravnave ter tim strokovnjakov, ki v okviru centrov za zgodnjo obravnavo sodeluje pri obravnavi otroka. Opišemo ključne cilje in načela zgodnje obravnave ter koncepte in modele, s poudarkom na socialnem modelu. Obravnavamo tudi zakonsko ureditev na področju zgodnje obravnave v Sloveniji, pri čemer izpostavimo pomembne dokumente, kot so Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, Konvencija o pravicah invalidov ter Zakon o izenačevanju možnosti invalidov. Posebno pozornost namenimo vključenosti družine, sodelovanju družine z vrtcem in vlogi strokovnjakov v interdisciplinarnem timu.
V empiričnem delu želimo ugotoviti, kakšna je na Koroškem izkušnja matere otroka s posebnimi potrebami z zgodnjo obravnavo. Zanimala nas je torej materina izkušnja z zgodnjo obravnavo, katerih oblik pomoči in podpore je bila deležna s strani strokovnjakov, kako znotraj sistema zgodnje obravnave ocenjuje sodelovanje s strokovnjaki, ali vključenost otroka v proces vpliva na družinsko dinamiko ter kaj vidi kot prednosti oziroma pomanjkljivosti vključenosti v zgodnjo obravnavo.
Rezultati kažejo, da je mati zadovoljna s procesom zgodnje obravnave, saj svojo izkušnjo opisuje kot pozitivno. S strani strokovnjakov je prejela vso potrebno podporo, kar izpostavlja kot največjo prednost vključenosti v proces. Kot pomanjkljivost je izpostavila slab pretok informacij med strokovnjaki in izrazila željo po večji informiranosti. Vključitev otroka v proces ni vplivala na družinsko dinamiko, prav tako se odnos s partnerjem ni spremenil.</dc:description><dc:publisher>A. Kralj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-07-02 12:39:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>170061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
